Začne že s tem, da ne beži ali zanika te občutke. Pomagam si lahko z različnimi tehnikami in vajami, ki jih bom nekaj delila spodaj. Ne zmanjšujte pa najprej teh občutkov in jih čim prej prepoznajte, da si lahko pomagate že sami.
Dejstvo je, da se večina ljudi sooča s temi včasih nepojasnjenimi občutki, ki spominjajo na strah, ko celo telo kriči in imamo občutek, da se ne moremo obvladovati. O tem se seveda premalo govori, saj je tudi na tem področju veliko stigme ali pa celo ljudje ne verjamejo, da se nekomu to dogaja. Sploh, če gre za osebo, ki se javno precej izpostavlja ali zgleda ” da ima vse”. Kot da ji potem ni dovoljeno, da se počuti neprijetno.
Mogoče je to le kolektivni vzorec, da je uspešno oseba le tista, ki je vedno v super top formi na vseh ravneh. A, potem zanikamo naravo našega življenja. Občutki so tu, da jih občutimo in tudi tisti na videz neprijetni nam prinašajo modrost. Vodijo nas k boljšemu razumevanju nas samih, našemu odzivu in naučimo se tehnik, kako se soočati tudi, ko nam je težje. A, pogledati je potrebno bližje, globlje.
Dejstvo je, da bodo ljudje, ki so empati zagotovo čutili več. Tako se bo večina senzibilnih ljudi izogibala množici, glasnim prostorom ali situacijam, kjer se bo ta tesnoba povečala. Ne pravim, da je rešitev izključno ta. Vendar, če vemo, da nam nekaj lahko povzroča neprijetne občutke, morda ni tako napačno, da izbiramo modro kam gremo, s kom in na kakšen način. Razpršitev energije lahko namreč vodi do kronične izčrpanosti. Klik do prispevka Kronična utrujenost.
Pomembno je raziskovanje povezave naših misli in občutkov. In velikokrat se anksioznost lahko poveča zaradi nepredelanih travmatičnih dogodkov v našem življenju. Želimo se torej izogniti temu in mislimo, da bo to kar izginilo. Ne bo. Le povečalo se bo in nato izbruhnilo. Ostaja v naši podzavesti in pride na plano kar naenkrat in včasih lahko ostaja celo več tednov ali še daljše obdobje. Temu potem lahko ” pripišemo” beseda motnja. Lahko je to kot fobija, panična motnja, kompulzivna motnja, posttravmatsko motnjo itd.
Kako si lahko pomagamo sami:
- pogovor s strokovnjakom; tu smo lahko resnično iskreni o svojih občutkih, govorimo o njih in tako prepoznamo vzorce našega razmišljanja in povezavo z anksioznostjo. Negujemo tudi prijetne občutke in jih postopoma prebujamo. Tako se ob anksioznosti lahko spomnimo, da bo tudi to minilo in nam daje upanje.
- dihanje; polni jogijski dih bo pomagal prizemljiti energijo in sporoča telesu, da ni nevarnosti. Ponavadi se telo namreč odziva enako kot pri stresu: vrtoglavica, šibko dihanje, drhtenje, tresavica, težave s koncentracijo. Iz jogijskega vidika je torej prana povečana v zgornjih centrih. S polnim jogijskim dihom negujemo tudi apano – prano, ki je v spodnjem delu telesa in nam pomaga umiriti, prizemljiti energijo. Preberite več o dihu.
- redno gibanje; tako bomo sprostili napetost tudi iz telesa. Dejstvo je, da veliko čustvene blokade nosimo v našem telesu. Ponavadi govorimo o fascijah, zato so izjemne tehnike tiste, ki fascije sprostijo. Na primer Bownova terapija, Jin joga. Poglejte tri jin položaje, ki vam pomagajo sprostiti telo. Seveda pa je potrebno telo tudi aktivirati, zato so asane iz hatha joge več kot izjemne. Recimo bojevnik 1,2,3, navasana, kumbhaksana, ki bodo prebudile notranjo moč in samozavest.
- sproščanje; vzemite si čas za sprostitev. Ni nujno, da se boste lahko takoj sprostili, a sčasoma in s pomočjo diha vam bo uspelo. Opazujte celostno in sprostite telo na vseh nivojih.
Vsekakor pa se spomnite, da niste sami. Poiščite pomoč in to brez sramu in občutka krivde, saj je to velikokrat najbolj prisotno in se ljudje želijo izogniti stigmi. To je vaše življenje. Tako, kot zdravimo zlomljeno kost, je pomembno negovati notranji, dušni mir. Na voljo so tudi različni klicni centri, ki vam prisluhnejo, ko je težko. A, vsak dan, korak za korakom si dajte sami ljubečo pozornost. 10 minut na dan. Tako, da se spomnite in obudite ljubečo povezavo s srcem.
Prisluhnite vodeni vizualizaciji.
