Pandemija koronavirusa je začasno ustavila svet in kljub temu, da je turizem načeloma odporna panoga, ki hitro najde ravnovesje, ko se to poruši, je tokratna situacija nepredvidljiva. Napovedi strokovnjakov variirajo med dvema skrajnostima: odslej bo vse drugače in kmalu bo vse enako, kot je bilo. Trendi nakazujejo, da bodo potovanja odslej dražja, da bomo na začetku potovali sami ali v manjših skupinah in da sta postala občutek varnosti in higiena novi luksuz.

Kakšne dejanske posledice bo nenadna ustavitev prihoda obiskovalcev v Ljubljano imela dolgoročno, je odvisno od več dejavnikov, zato pri Turizmu Ljubljana obravnavamo različne možne scenarije. Za destinacijo, ki je v 96 odstotkih gostila tujski turizem, bo oživitev odvisna predvsem od tega, kako bodo oz. so bile posamezne države in Slovenija uspešne pri zajezitvi epidemije, saj bo to vplivalo na možnosti prehajanja meja za prostočasni in poslovni turizem, na zagon letalskih povezav. V kolikor bo v kratkem možen prehod meja za prostočasni in poslovni turizem, si lahko obetamo prihod Nemcev, Avstrijcev, Hrvatov in obiskovalcev z drugih destinacij, kjer so bili pri zajezitvi epidemij uspešni in kjer bodo uspešno doseženi bilateralni sporazumi. Pozno jeseni pričakujemo goste z drugih kontinentov. Letos pa bo gotovo viden upad gostov iz Italije, ki so sicer v Ljubljani najštevilčnejši.

Gre za velik izziv in obenem priložnost za učenje, razvoj novih idej in izboljšanje obstoječih ter povezovanje in krepitev odnosov s svojimi partnerji. Žal jih je v predlogu za tretji protikoronski zakon veliko spregledanih. Tudi od t.i. turističnih vaučerjev, namenjenih samo prenočitvam, si ne obetamo rešitve ljubljanskega turizma, saj domači obiskovalec v mestu (pre)redko prespi. Slovenija je majhna in njegov dom je oddaljen največ dve uri vožnje. Kljub temu si bomo prizadevali nagovoriti čim več Slovencev, da je Ljubljano z okolico vredno obiskati za več kot en dan, in jim ponuditi paket doživetij. Zakaj ne bi letos za spremembo »city break« opravili v svoji državi in sredstva, ki jih sicer potrošijo za prevoz, zavarovanje v tujini, morda vizo, namenili za brunch na terasi Ljubljanskega gradu, odkrivanje prestolnice z izkušenim vodnikom (peš, s kolesom ali supom), obisk muzeja in galerije ali vožnjo z ladjico vse do Barja?

Ljubljano (in Slovenijo) že dolgo promoviramo kot butično, zeleno, čisto in varno destinacijo, lastnosti, ki so letos le še pridobile na veljavi. Ostajamo torej optimisti, saj so potovanja osnovna človekova pravica in tudi dolgoročnejše napovedi nakazujejo, da bodo določeni oddaljeni trgi željni čim hitrejše vrnitve v normalo in posledično tudi daljših potovanj.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.

Nina Kosin