Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

Uvajanje v vrtec ali šolo

Vse je enkrat prvič. Prvič primeš svojega otroka v naročje, prvič naredi samostojne korake in prvič gre v vrtec, v šolo, prvič sam pelje avto, gre v službo, prvič na samostojno pot… Prvič je najtežje, pa ne le za otroka ampak tudi za starše.

Odhod v vrtec je zagotovo en velik trenutek, ki se večinoma dogaja v času, ko se v družini dogaja več sprememb (konec porodniške, vrnitev v službo, občutki krivde…). Poleg sprememb v organizaciji družine s seboj prinese tudi čustveno obremenitev tako za starše kot otroka. Občutek, da gre otrok v »tuje« roke, da bo eden izmed mnogih v skupini, da bo spremenil okolje, da bo ločen od staršev velik del dneva… je za starše, verjetno še bolj za matere, zelo obremenilen. Vse to pa se hote ali nehote prenaša na otroka, ki čuti, da se nekaj dogaja, da je nekaj drugače. Stiske staršev so včasih lahko večje od stiske otroka. V takšni situaciji je bolje, da otroka uvaja tisti starš, ki ima manj slabih občutkov (negotovost, strah, sram, jeza, žalost, skrbi zaradi službe, lahko gre tudi za slabe lastne izkušnje povezane z vrtcem…)

Otrok do 3 let še ne more predstavljati, da mama obstaja tudi, če je ne vidi, ker še nima razvite časovne perspektive. O svojih občutkih v tem obdobju še ne zna govoriti, še nima izkušnje, da se bo mama/oče vrnil, okolica mu je neznana, ne prepozna vedenja ostalih odraslih ali otrok v skupini, njegove potrebe pa niso vedno takoj zadovoljene. Logična posledica je zato jok, ker le na ta način zna izražati svoje občutenje in »nestrinjanje« z novo nastalo situacijo.

Če se starši tega zavedajo, lahko svojemu otroku pri odhodu v vrtec in v času uvajanja veliko pomagajo in mu olajšajo ta prehod. Pomembno je, da ste seznanjeni s tem, kako bo potekalo uvajanje, saj imajo vrtci lahko različne prakse. Tako se boste lahko kar najbolje pripravili na vstop v vrtec. Vzgojiteljice se po navadi pred vstopom otroka pogovorijo s starši in takrat je pomembno, da dobijo čim več pomembnih podatkov in informacij o otrokovih navadah, lastnostih, posebnostih in razvadah. Zanimalo jih bo, kako je bilo z varovanjem otroka do vstopa v vrtec, kako je reagiral ob spremembah in stikih s »tujimi« ljudmi, kako ste otroka najlažje potolažili, kakšne so njegove navade spanja, zdravstveno stanje, kako je s hrano in hranjenjem, govorom. Zelo pomembni podatki so tudi podatki o sorojencih in ostalih družinskih članih, morebitni razvezi staršev.

Samo uvajanje največkrat poteka tako, da eden od staršev otroka spremlja v igralnico in otroku posveča pozornost, mu dovoli, da raziskuje igralnico, se z njim igra, ga hrani, previje. V vrtcu se z otrokom zadrži okoli dve uri. Naslednji dan starš počaka, da se otrok zaigra, nato pa se od njega poslovi in počaka v garderobi, če bi bilo potrebno, da se vrne. Tretji dan vse poteka podobno kot drugi dan, le da gre starš iz vrtca, se vrne po dveh urah in se do odhoda domov z otrokom še malo poigra v igralnici. Četrti dan starš otroka odda pri vratih vrtca, otrok pa v vrtcu ostane do kosila. Peti dan starš otroka odda pri vratih in se vrne po spanju. Ob tem se je potrebno zavedati, da bo vsak otrok reagiral na te spremembe na svoj način. Je pa ne glede na to največja odgovornost dobrega uvajanja na starših. Uvajanja je v resnici prehajanje otrokove navezanosti s staršev na vzgojitelja. Če to poteka na ustrezen način, bo otrok v vzgojitelja sprejel kot nekoga, ki mu zagotavlja občutek varnosti ter sprejetosti.

Pred odhodom v vrtec mu pripravite vse kar potrebuje, da mu bo prijetno in udobno – oblačila, potrebščine, ki jih pozna – duda, igračka, odejica. Že pred tem naj bo otrok, če je le možno v družbi drugih otrok, lahko na igrišču ali v kakšni drugi skupini. Na tak način se bo učil interakcije z drugimi otroci, drugimi ljudmi, pridobil bo tudi na odpornosti. Otroka lahko navajate na druge ljudi tudi tako, da ga daste v varstvo starim staršem ali drugim sorodnikom, prijateljem, ki jim zaupate, sosedom z namenom, da otrok spozna občutek odsotnosti mame/očeta, je pa to lahko dobro tudi za starše, ki se s tem prav tako soočijo z občutkom ločenosti od otroka. Spodbujate otrokovo samostojnost pri jedi, oblačenju, igri…, ne jezite se če se umaže, kaj polije ali mu ne uspe. Zelo koristno je, če urnik doma postopoma pred odhodom v vrtec prilagodite vrtčevskemu (čas za hrano, počitek…), saj se bo potem soočal z eno težavo manj, nikakor pa doma ob teh spremembah ne uvajate še kakšnih dodatnih – selitev v drugo sobo, menjava pohištva, odvzem dude, navajanje na kahlico. Koristno je tudi to, da se sprehodite po okolju, v katerem se bo otrok gibal. Pojdite na sprehod po poti do vrtca, obiščite igrišče in otroku predstavite to okolje na nežen in pozitiven način.

Prvi dan si vzemite čas. Če boste hiteli, se boste počutili slabo tako vi, kot tudi vaš otrok. Ko se naslednje dneve poslavljate se poslavljate z mirnim glasom in povejte, da se boste vrnili. Ko bo otrok začel jokati, ne podaljšujte poslavljanja in ko odidete, se nikakor ne vračajte. S tem bi otroku samo vzbujali lažno upanje in obema podaljševali agonijo. Vzgojiteljice znajo otroka zamotiti in izkušnje kažejo, da otroci že po nekaj minutah pozabijo na slovo od staršev. Največjo škodo boste naredili, če boste odšli brez slovesa od otroka. Ob takem ravnanju se bo otrok ustrašil, da se ne boste vrnili. Tudi če bo otrok ob vašem odhodu jokal naj vam to ne vzame poguma. Po otroka prihajajte točno oz. vedno takrat, ko ste rekli, da pridete. Nikoli in nikdar ne obljubite, da boste prišli, če se lahko zgodi, da ne boste mogli držati obljube. Ko pridete domov mu posvetite svoj čas, pustite ostale stvari za kasneje.

Nekateri otroci gredo prvič v vrtec šele kasneje pri 3 letih, a tudi pri njih je potrebno postopno uvajanje, saj je okrog 3. leta starosti obdobje "trme" na višku - otrok hoče narediti po svoje, upiranje avtoriteti odraslega je normalni razvojni pojav. To je tudi obdobje, ko se otrok začne premikati iz izrazito individualnega vedenja k povezovanju s skupino, skupni igri, otroci se začnejo med seboj pogovarjati, s tem pa se poveča tudi konfliktnost. Vse to so za 3 – letnike zahtevne preizkušnje, še posebej, če je bil v dotedanjem varstvu edini otrok. Najbolj mu boste pomagali tako, da se z njim pogovarjate o vrtcu, si ga skupaj ogledate, obiščete igrišče, opazujete otroke pri igri, ne vmešavajte se v konflikte otrok zaradi igrač, razen kadar je otrok ogrožen. Vzbudite v njem radovednost, nikar pa ne prikazujte vrtca tako, da bo tam vse lepo in prijetno, da se bo imel z ostalimi otroki v skupini lepo, ker to ni res in v kolikor se ne bo zgodilo to kar ste mu govorili, lahko s tem povzročite otroku veliko stisko in nezaupanje. Otroka spodbujajte, da je čim bolj samostojen.

Ne glede na to, koliko je star otrok ob odhodu v vrtec pa se lahko, tudi če smo pozorni na vse pomembne stvari, če ravnamo po »priporočilih«, pojavijo težave. Otrok se lahko upira in noče v vrtec, se obnaša agresivno, lahko začne zavračati hrano, se ponoči zbuja, lahko začne ponovno močiti posteljo, začne zbolevati, je siten, hoče vso pozornost samo za sebe… Morebitne začetne težave, ki se bodo pojavile ob uvajanju otroka v vrtec bodo večinoma kmalu minile, vendar je prav, da smo na njih zelo pozorni in se ustrezno odzivamo - otrokovo čustveno stisko jemljemo resno, se odzivamo s primernim glasom, ostajamo mirni, ne omalovažujemo njegovih občutij, ga potolažimo tako, da ga večkrat stisnemo k sebi.

Otrok se lahko začne v vrtcu obnašati popolnoma drugače, kot smo vajeni, se zapre vase in odklanja komunikacijo z okolico, pogosteje joka, noče jesti, težko zaspi, je vzdražljiv, reagira agresivno, noče na kahlico ali pa začne ponovno lulati ali kakati v hlače, čeprav je bil prej že suh, lahko celo odklanja starše k pridejo ponj, ker je jezen na njih ker so ga pustili v vrtcu. Vse to nas ne sme presenetiti.

Pri večini otrok težave ki spremljajo uvajanje trajajo približno 3 - 4 tedne, odvisno od otrokove telesne in psihične zrelosti, osebnih značilnosti, temperamenta, starosti ob vstopu v vrtec, prejšnjih izkušenj ob ločitvi, od občutkov, tudi vedenja staršev do strokovnih delavk. Zagotovo ne smemo zanemariti, da je zelo pomembna tudi strpnost in strokovne kompetentnosti otrokove vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice.

Tudi za otroka, ki prvič odhaja v šolo, je prehod na novo okolje lahko stresen. Večinoma pri prehodu staršem pomagajo tako vrtci kot šole. Glede na možnosti organizirajo različne dejavnosti se srečujejo na raznih prireditvah in proslavah, pripravljajo nastope drug za drugega, otroci iz vrtca obiščejo šolsko knjižnico, družijo se na igrišču, si ogledajo šolo…
Ker imajo vrtci in šole zelo različne možnosti za organiziranje takšnih dejavnosti je pomembno, da starši vedo, kaj vse lahko naredijo sami, v primeru, da so možnosti povezovanja in šole slabše. Če razmere le dopuščajo, je dobro, si z otrokom ogledate šolo, pokažite mu pot do šole, razkažite mu šolsko igrišče. Glede na trenutno situacijo in mnoge omejitve pri vstopanju v šole si lahko pomagate tudi s slikami na spletu. Če bo okolje otroku vsaj malo poznano, bo na prvi šolski dan bolj sproščen in samozavestnejši.

Če se le še spomnite otroku pripovedujte o svojem prvem šolskem dnevu, o tem koliko novih prijateljev ste spoznali, pripovedujte mu o tem, da je pouk nekaj dobrega. Enako kot za uvajanje v vrtec nikar ne prikazujte šole in pouka kot nekaj kar bo izključno lepo in prijetno. Povejte mu, da se bo moral kdaj tudi truditi, da mu morda kdaj kaj tudi ne bo šlo tako kot bi si želel. Pozanimajte se, katere dejavnosti so v šoli na voljo in kaj bo lahko obiskoval, če bo želel. Spodbujajte ga, da pove svoje strahove, ne podcenjujte jih, pomagajte mu pri soočanju z njimi.

Z vstopom v šolo se bo pri večini spremenila tudi dnevna rutina. Začnite ga pravočasno navajati na drugačen ritem, nova opravila, ki jih bo moral osvojiti. Ob vstopu v šolo je za otroka dobro, da je čim bolj samostojen pri obuvanju in oblačenju, da je že osvojil rutino higiene na stranišču.

Večina otrok bo z veseljem sodelovala pri nakupu šolskih potrebščin, omogočite mu to, naj vam pri nakupu pomaga, si izbere stvari, ki so mu všeč, vseeno pa presodite, da bodo zanj res primerne. Ko bodo šolske potrebščine enkrat doma jih skupaj pripravite, povejte mu, da bo priprava šolske torbe in urejanje peresnice njegova odgovornost. Ob tem ne smete pozabiti, da bo potreboval svetel prostor s pisalno mizo in policami/predali za šolske potrebščine, ki bo namenjen pisanju domačih nalog in učenju.

Potrudite se, da mu bo prvi šolski dan ostal v lepem spominu. Vzemite si čas in preostanek dneva, ko se vrne iz šole, preživite z njim. Počnite nekaj, kar ima rad.

Tako kot ob uvajanju v vrtec je tudi tu pomembno kakšno sporočilo dajemo otroku, naj vas ne skrbi preveč, ne projicirajte svojih morebitnih slabih izkušenj na otroka. Večina otrok se veseli svoje nove vloge učenca, zagotovo pa ga čakajo različne izkušnje, vzponi in padci, ki jih bo deležen tekom šolanja. Pohvalite trud, ki ga bo vlagal v šolsko delo, saj vemo, da majhni koraki vodijo do pomembnih dosežkov, predvsem pa uživajte v novem obdobju otrokovega odraščanja.

Ne glede na to, da bo otrok začel obiskovati šolo pa morate vedeti, da mora imeti še vedno dovolj časa za igro, da ni vse v ocenah, priznanjih, izven šolskih dejavnostih, odličnih dosežkih. Imejte ga radi, ne glede na to, da ni prvi, da ni najboljši, da ni najhitrejši, da ni nadarjen na določenem področju. V življenju so veliko bolj pomembne stvari kot so ocene in uspeh v šoli.

Avtor: Zavod IZRIIS

Viri:

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Oglejte si tudi