V Ljubljani posebno skrb namenjamo negi obstoječih dreves in vsako leto posadimo tudi več sto novih. Vsako drevo se trudimo ohraniti, vendar če je drevo posušeno, bolno ali nima primernih pogojev za rast, ga moramo odstraniti ali presaditi.

Zaradi bolezni smo morali odstraniti tudi rdečelistno bukev v parku ob Cankarjevem domu na Prešernovi ulici, ki jo je napadla gliva črneča ožganka (Kretzschmaria deusta), ki je s pomočjo glive navadne cepilistke (Schizophyllum commune) razvrednotila les do te mere, da je bila možnost porušitve prevelika, da bi ob tako prometni cesti in pločniku drevo še lahko ohranili.

Pošiljka zelenega odreza za vrtec

Primer rdečelistne bukve je še en dober primer krožnega gospodarstva v Mestni občini Ljubljana oziroma ponovne rabe materialov. V slikovni obliki bo bukev še naprej služila poučevanju, poleg tega pa njen les ni šel »v nič«. »Razkrojen les bomo morda uporabili za domovanje za ličinke zavarovanega hrošča puščavnika, otroci iz ljubljanskega vrtca pa so iz njenih vej dobili kolute za igro in ustvarjanje,« so izpostavili pri Tisi d.o.o., kjer so zeleni odrez že predali otrokom iz Vrtca Mojca, ti pa so se pošiljke zelo razveselili.

Zdenka Žerovnik, vzgojiteljica skupine Ptički iz vrtca Mojca, je pojasnila, da prav v tem obdobju najmlajši otroci spoznavajo drevesa. Pomlad je čas obrezovanja dreves in tako so lahko na sprehodu našli veje in druge ostanke sezonske nege dreves, ki so otroke pritegnili. Vej, vejic in drevesnih kolutov, ki jih uporabljajo za igro in učenje, jim je pričelo primanjkovati, zato so prosili za pomoč starše. Zdaj ko doma urejamo dvorišča, obrezujemo drevje in grmičke, so jim starši, stari starši in drugi priskočili na pomoč in jim podarili ta naravni material.

Veje so postale igrače

»Dobili smo veliko vej in tudi drevesne kolute, ki jih bomo uporabljali v našem kotičku z naravnimi materiali na dvorišču vrtca. Veje smo narezale na palčke in palice in otroci se z njimi igrajo. Vrtajo luknjice v tla, jih prenašajo, zlagajo na kupčke in tako razvijajo prstne spretnosti. Otroci vejice tipajo, mečejo, lomijo, hodijo po njih, preizkušajo svoje spretnosti in zmožnosti gibanja in obvladovanje ravnotežja. Marsikdo pade, se pobere in gre naprej, se obrne in gre še enkrat čez palčke. Čez veje, položene na tla, stopamo. Palčke uporabimo kot instrument za ustvarjanje ritma in zvoka ob petju ... V igro smo vključili tudi lesene kolute razžaganih debel dreves. Drevesne kolute so otroci najprej prenašali in metali po travi. Nato so pričeli 'graditi', kolut na kolut. Tako so porezane veje in razžagana debla postale naše igrače. Med igro nastajajo stolpi, ki jih otroci navdušeno takoj podirajo in vedno znova postavijo. Ob tem se med otroci vzpostavljajo socialni stiki. Učijo se sodelovanja,« je opisala vzgojiteljica, ki je napovedala, da se bodo našle še nove ideje za ustvarjalno uporabo naravnih materialov in uživanje v igri na dvorišču.

Spoznavanje dreves in ptic

»Na naši Drevesni učni poti na dvorišču vrtca Mojca drevesa opazujemo, tipamo, božamo, jih objamemo, okoli dreves hodimo in tečemo ... Opazujemo tudi ptice, ki nas z vej opazujejo, se oglašajo, priletijo in odletijo. Nekateri otroci že prepoznajo črnega kosa, saj so ti pogosto brskajo v travi na dvorišču pred našo igralnico,« je slikovito povzela dogajanje v vrtcu.