Mineva mesec dni od zaprtja visokošolskih zavodov, ki je zahtevalo takojšnjo prilagoditev dela in študijskega procesa na daljavo. Prilagoditev na Univerzi v Ljubljani je bila uspešna, tako z vidika dela zaposlenih, kot večjega dela študija, brez težav pa se na daljavo izvajajo tudi zagovori zaključnih del. Do 16. aprila jih je bilo uspešno opravljenih že 130.
Na podlagi izhodišč pristojnih organov ob uvedbi karantene je Univerza v Ljubljani takoj prešla na elektronske oblike izvajanja pedagoških aktivnosti in ostale komunikacije. »S požrtvovalnostjo naših zaposlenih smo vzpostavili številne oblike izvajanja študijskih obveznosti na daljavo, saj je študij področje, ki ga moramo vzdrževati. Naši študentje študijske programe morajo zaključiti,« je ob tem povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič in dodal, da na Univerzi v Ljubljani že dlje časa poteka projekt Digitalna univerza. »Na tem področju smo v zadnjem mesecu naredili precej več v dojemanju sodobnih tehnologij pri pedagoškem delu, kot v zadnjih nekaj letih. Zanimivo je, da so vse uporabljene tehnologije na voljo že dlje časa, a je bil očitno potreben sociološki moment,« je prepričan rektor.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani izvajajo bločni sistem študija, zato so na daljavo izpeljali kolokvije in tudi del izpitov. »Največ delamo v e-učilnici (moodle), pa tudi v MS Teams in Exam.net. Za vsakega od pedagogov je bil to precejšen podvig, saj pred tem nismo imeli veliko izkušenj. Povzeli smo tudi prakso nekaterih nemških in avstrijskih univerz, ki so prav tako prešle na ta način. Ker je bilo treba zmanjšati tveganja, zaradi morebitnih prevar, je bila pomembna identifikacija slušateljev. Med izpiti so odprte kamere. Program omogoča, da se kreirajo vprašanja za vsakega posameznika. Prednost dajemo problemskim in esejskim vprašanjem, ki so za študente zahtevnejši. Rezultati so primerljivi s predhodnimi izvedbami, tako da očitno ni dodatnih tveganj. Naša fakulteta je v tem času opravila kvantni preskok v digitalizaciji,« je povedal dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Emil Erjavec.
Večina članic Univerze v Ljubljani zagovore zaključnih del na daljavo že izvaja, zanje pa imajo izdelane natančne protokole. Spletne aplikacije, ki jih uporabljajo so Skype, MS Teams, ZOOM, GoToMeeting, Webex in spletne učilnice. »Naše izkušnje do sedaj so pokazale, da sta protokol in izvedba zelo dobra, s strani kandidatov oziroma diplomantov pa smo dobili tudi zelo pozitivne odzive in pohvale,« pravijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri so v času izrednih razmer do danes izvedli največ, kar 23 zagovorov zaključnih del na daljavo. Klemen Bauer, biatlonec in študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je prvi, ki je opravil zagovor na podiplomskem študiju: »Moja izkušnja je zelo dobra. Vse je potekalo tekoče. Teden dni pred razpisanim datumom in uro sem prejel obvestilo o možnosti zagovora na daljavo ali premika datuma. Odločil sem se za zagovor na daljavo, časa za pripravo sem imel dovolj in mislim, da je bila odločitev prava. Menim, da če je študent pripravljen, je strah pred zagovorom v katerikoli obliki povsem odveč. Z zagovorom na daljavo je zadeva mogoče še bolj sproščena, ker si v domačem okolju,« je zadovoljno povedal.
Eden od pedagogov na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je nedavno zaključil s kandidatovim zagovorom magistrske naloge, je potek opisal takole: »Zagovor prek Skypa je bil enak navadnemu zagovoru. V začetnem delu smo člani komisije opravili konferenčni klic, v katerem smo pregledali delo. Mentor je pojasnil nastajanje dela ter njegovo ozadje. Nato smo kandidata poklicali v video konferenco. Predsednik komisije je imel uvodni nagovor, kandidat pa je nato svojo predstavitev prek delitve zaslona predstavil komisiji. Po zagovoru so sledila vprašanja. Nato smo kandidata izključili iz klica, se dogovorili glede ocene ter izpolnili potrebne obrazce. Kandidata smo poklicali nazaj v video klic, predsednik komisije je zaključil zagovor po standardnem protokolu. Sledile so še čestitke članov komisije.« Vzpodbuden je tudi primer zagovora, ki so ga izvedli v fakultetni spletni učilnici, komisija pa se je vzporedno sestala na aplikaciji MS Teams. Celoten zagovor je bil javno dostopen, na daljavo pa so bili prisotni tudi sorodniki in prijatelji kandidata. »Vse je teklo brezhibno,« so še sporočili s fakultete.
Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani pravijo, da so protokoli zagovorov pripravili v luči čim bolj prijaznega in dostopnega načina za kandidate, komisije in mentorje. V praksi so se izkazala kot izjemno učinkovita in uspešna. Pregledi in zagovori zaključnih del so potekali na enak način kot sicer, le da so namesto v kabinet svoje zaključno delo kandidati na predviden dan za preglede po natančnih navodilih naložili v spletno učilnico, ki je imela pripravljeno platformo za oddajo zaključnih del po komisijah. Posamezna komisija je kandidatu po elektronski pošti posredovala morebitne pripombe. Obvezni del zagovora zaključnega dela je tudi razstava. Po posebnih navodilih se je vršila digitalno. Kandidati so svoje razstavne panoje in popolno magistrsko delo v pdf obliki naložili v spletno učilnico pod predmet Magistrsko delo-Razstava. Na fakultetni spletni strani so na voljo splošni javnosti pri javni objavi zagovorov zaključnih del. Zagovori magistrskih del so se vršili prek spletne aplikacije ZOOM. Kandidat je lahko po svoji presoji k udeležbi videokonference povabil tudi druge osebe.
Z včerajšnjim dnem je Univerza v Ljubljani sprejela sklep, da se bo pouk v študijskem letu 2019/20 izvedel na daljavo povsod, kjer je to možno, brez padca kakovosti. Še naprej se priporoča izvedba ustnih izpitov in zagovorov zaključnih del na daljavo, prav tako izvedba ali nadomestitev z drugimi oblikami pisnega preverjanja znanja. Učenje in oblike pouka, ki potekajo v večjih skupinah v učnih ustanovah, kot so bolnišnica, dom starejših občanov, razred, se do nadaljnjega preložijo do konca epidemije. Če bodo to omogočale uredbe Vlade RS, se bo praktično usposabljanje izvajalo v obliki individualnega dela z mentorjem (raziskovalno delo, usposabljanje v simulacijskem okolju/učilnica), individualnega usposabljanje (na primer klinične vaje) v učnih ustanovah, če to ustanova omogoča, druge oblike pouka pa se bodo lahko izvajale v okviru določenih pogojev.
