Zdrava prehrana učencev je pomemben del načina življenja, saj ohranja in krepi njihovo zdravje, dobro počutje, učno uspešnost in konec koncev tudi pozitivno samopodobo, poudarja Erika Barbo, univ. dipl. inž. živ. teh., organizatorica šolske prehrane na OŠ Danile Kumar.

 

Temeljno je ravnotežje med vnosom in porabo. Redna telesna aktivnost vpliva na telesno zmogljivost in gibljivost, skupaj z zdravo prehrano pa zmanjšuje dejavnike tveganja za nastanek nekaterih bolezni.

Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v poznejšem življenjskem obdobju, zato organizirana šolska prehrana preventivno vpliva zoper nastanek vrste sodobnih bolezni.

Pomen zdravega življenjskega sloga

Ker si vsi želimo, da se učenci dobro počutijo v šoli in doma ter da so učno uspešni, se trudimo, da je njihova prehrana uravnotežena in da se učijo zdravih prehranjevalnih navad ter kulturnega prehranjevanja. Tudi zato je ena naših temeljnih usmeritev namenjena učenju oziroma usvajanju zdravega življenjskega sloga.

Z gotovostjo lahko trdim, da vse osnovne šole pod okriljem Mestne občine Ljubljana pri načrtovanju šolske prehrane upoštevamo temeljne veljavne dokumente s področja šolske prehrane in še dodatno sledimo naslednjim smernicam:

• upoštevamo načelo pestrosti in visoke kakovosti živil
• pogosto učencem ponudimo več zdravih izbir (dve vrsti solate, dve vrsti kruha …)
• sveža živila nabavljamo dnevno
• povečujemo delež polnovrednih živil in zmanjšujemo delež prečiščenih živil
• povečujemo delež ekološko pridelanih živil
• v vsakodnevno prehrano vključujemo mleko in mlečne izdelke (vir kalcija)
• učenci prejmejo sezonsko sveže sadje in/ali zelenjavo praviloma pri vsakem obroku
• omejujemo uporabo soli, sladkorja in maščob
• vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok
• učencem periodično v ustrezni kombinaciji ponudimo tudi hrano, ki si je zelo želijo, čeprav je sicer uvrščena med odsvetovane
• spodbujamo pitje pitne vode in manj sladkanega čaja, če pa že, učencem ponudimo le sadne sokove brez dodanega sladkorja
• trudimo se, da sladice (glede na zmožnosti) pripravljamo sami
• pri pripravi jedi uporabljamo le osnovne začimbe (ne uporabljamo že predpripravljenih juh, omak …)
• pripravljamo slovenske tradicionalne jedi (npr. enolončnice), občasno tudi jedi tujih kuhinj

Razvijamo pozitiven odnos do hrane

Prizadevamo si, da hrano učencem primerno postrežemo in jih motiviramo tudi za jedi, ki jih še ne poznajo oziroma odklanjajo. Poseben poudarek namenjamo razvijanju pozitivnega odnosa do hrane in razumevanju prijetnega vzdušja ob prehranjevanju v povezavi z odgovornim in spoštljivim ravnanjem s hrano, kar posledično pripelje do zmanjševanja odpadkov hrane. Izhajamo iz prepričanja, da se veliki premiki zgodijo z majhnimi koraki.

Prvi september je poseben in slovesen dan tako za učence, zaposlene v šolah in za druge bližnje, saj na nek način vsi skupaj ponovno vkorakamo v šolske prostore. Na ta dan vsako leto začenjamo novo zgodbo in sprejemamo nove izzive.

Dragi učenci, želim si, da bi vsak dan zajtrkovali (če vam tako zgodaj še ne tekne pojesti celega obroka, pojejte le pol koščka kruha z namazom, kos sadja ali morda spijte kefir). Vem, da so čips, smoki, kokice, čokoladke in bomboni okusna in slastna živila, vendar, kot že sami dobro veste, z njimi ni dobro pretiravati. Menite, da bi brez njih zdržali nekaj dni? Vem, da zmorete zamenjati ta živila za sadni krožnik! Operite in narežite različno sadje (jabolka, hruške, breskve, banane, kar je na voljo; lahko dodate še koščke korenčka), potresite z oreščki in zdrav prigrizek je pripravljen. Če koščke sadja nabadate z lesenimi paličicami za ražnjiče, je zabava zagotovljena.

Dragi starši!

Enostavno je boljše - poskušajte svojim otrokom ponuditi jedi, kot so jih pripravljale vaše mame in naj vam pri tem pomagajo vaši mladi kuharski pomočniki.

Vsem želim prijeten šolski čas in naj bo glede na trenutno situacijo varno sproščen.
Ostanite zdravi!