Župan Zoran Janković je na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani rektorju prof. dr. Igorju Papiču predal dragoceno darilo – novo rektorsko verigo, izdelano po izvirnih načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

»Rektorsko verigo je po originalnih načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih hrani MGML v Plečnikovi zbirki, izvedla oblikovalska ekipa v sestavi Matija Suhadolc, Stanko Kolbezen in Jure Smole. Izvedbena ekipa je na izjemno tenkočuten način realizirala to pomembno simbolno delo našega največjega arhitekta. Plečnik je le z njemu svojskim pristopom udejanjil simbolni pomen nove univerze za slovensko bit in njen duhovni ter materialni razvoj. Mestna občina in njen župan Zoran Janković pa želi z darilom poudariti, kako pomembna je naša, ljubljanska univerza za razvoj mesta in celotne države, saj pooseblja hotenja napredka, neodvisnosti in stremljenje za nujno krepitev znanosti in umetnosti v naši družbi,« je ob tem povedal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Arhitekt Jože Plečnik je načrt za rektorsko verigo pripravil leta 1929, ob 10.obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile filozofska, medicinska, pravna, tehniška in teološka fakulteta, zato so tudi na verigi upodobljeni reliefi z napisi: NATURA, ZDRAVJE, PRAVO, JEZIK, MODROST in VERA. Na sredini verige je simbol Univerze z napisom spodaj: ALMA TRIGLAVA, na hrbtni strani pa grb Mestne občine ljubljanske.

Po pričevanju dr. Milana Vidmarja, takratnega rektorja Univerze v Ljubljani, je tedanji župan mesta Ljubljane, dr. Dinko Puc, izdelano rektorsko verigo leta 1929 predal na slovesnosti v njegove roke, vendar se je ta v času med II. svetovno vojno izgubila.
Nova izvedba rektorske verige je bila narejena na podlagi izvirne Plečnikove risbe verige, ki jo hranimo v Plečnikovi zbirki MGML.

100 let Univerze v Ljubljani

Ljubljanska univerza letos obeležuje stoletnico delovanja. Kot njen ustanovni dan se šteje 3. december 1919, ko je potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku - v tedanji deželni zbornici Kranjskega deželnega dvorca, kjer je še danes sedež univerze, je slavist France Ramovš predaval o historični gramatiki slovenskega jezika. 
Čeprav so na univerzi prevladovali moški, so prvi doktorski naziv podelili ženski, kar je bila tudi v evropskem merilu redkost. V prvem študijskem letu 1919/1920 se je na univerzo vpisalo 942 študentov, predavalo je 18 profesorjev. V obdobju med obema vojnama je število študentov naraščalo, leta 1940/41 se jih je vpisalo že 2474, tudi število učiteljev se je povečalo na 90. Po koncu druge svetovne vojne se je začelo novo obdobje ljubljanske univerze. V šestdesetih letih jo je sestavljalo že devet fakultet. Osamosvojitev in politične spremembe pa so prinesle še nove spremembe v visokem šolstvu. 
Danes ljubljansko univerzo sestavlja 26 članic, ki nudijo študij na vseh področjih, od naravoslovja, družboslovja, humanistike do tehnike, medicine in umetnosti. Na njej študira skoraj 38.000 študentov in je največja ter osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji. Univerza se umešča med tri odstotke najboljših na svetu. 
Nedavno se je začel za prihodnost visokošolskega izobraževanja pomemben projekt, ki ga vodi ljubljanska univerza: skupaj s še petimi evropskimi univerzami bodo naslednja tri leta gradili EUTOPIA, univerzo prihodnosti. Gre za ambiciozen in družbeno vključujoč projekt, ki bo študentom in ostalim zaposlenim nudil priložnosti za izmenjave, mednarodna gostovanja, skupne raziskovalne in ciljno usmerjene projekte, vpeljavo inovativnih pedagoških praks itd.