Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 29.06.2017

delno oblačno
V prvem delu noči bodo nevihte s krajevnimi neurji od zahoda zajele večji del Slovenije, v drugem delu noči pa prehodno povečini ponehale.
17°C | 25°C
petek, 30.06.2017
16°C | 26°C
sobota, 01.07.2017
16°C | 25°C
nedelja, 02.07.2017
14°C | 25°C
Opozorila
Sreda, 28.6.2017 ob 18h
Do sredine noči so ob nevihtah še možna krajevna neurja. Močni sunki zahodnega vetra in nalivi bodo ob prehodu hladne fronte najprej (okoli 22. ure) zajeli obalo, nato pa v približno treh urah prešli vso Slovenijo.
17°C
25°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Prostovoljstvo

Z menoj po mojem mestu


PROSTOVOLJSTVO, DRUŠTVA, VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

| |
03.06.2014      10:04
A A

Z menoj po mojem mestu


Zadnji teden maja je v Ljubljani potekalo zaključno srečanje projekta Z menoj po mojem mestu. Projektna skupina Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je gostila starejše iz Nemčije, Francije, Italije, Romunije in Bolgarije. Skupaj so odkrivali lepote in skrivnosti Ljubljane ter uživali v pogovorih, ki so se tkali ob skupnih temah.


Deli:

Arh. Meta Kutin je urednica nove publikacije Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki je plod njenega raziskovalnega dela in dela njenih starejših študentov, vključenih v evropski projekt Z menoj po mojem mestu - Personal Town Tours (deležen je finančne podpore Evropske komisije). Projekt se je nedavno končal v Ljubljani z zaključnim srečanjem 70-tih predstavnikov evropskih držav. Publikacija združuje pogled arhitektke na naše mesto z osebnimi zgodbami in spomini starejših študentov. Pred našimi očmi oživijo tri tematske poti: Kultura prebivanja na robu Barja, Srečevanja - med kulturo in prijatelji, Po sledi ljubljanske ledenke. Fotografije sta prispevali Meta Kutin in študentka UTŽO Vida Vilhar Pobegajlo, avtorica spremljajoče razstave o Ljubljani, ki si jo je moč ogledati na Poljanski 6 v Ljubljani.

Marsikaj izvemo iz te knjižice, ki nas opozarja na spomenike kulturne dediščine, njihovo nastajanje in funkcijo, pa tudi na drobne detajle, ki jih navadno spregledamo. A prava podoba mesta se kaže v zgodbah, ki se pletejo med spomeniki kulturne dediščine in prebivalci mesta, kajti mesto poznamo, ko vemo, kako ljudje čutijo, “kako ljudje v mestu delajo, ljubijo in umrejo (Albert Camus) … so zapisali v knjižici.

“Ko sem prišla s Štajerske poučevat na eno izmed ljubljanskih osnovnih šol, sem bila le mlado dekle s podeželja. Sodelavke, profesorice na tej šoli, so me povabile na srečanje ob kavici v kavarno Evropa. Ob določeni uri smo bile zmenjene pred vhodom. Vse so bile zelo lepo urejene ter so nosile bombažne kvačkane rokavice. Le jaz jih nisem imela. Sedela sem ob strani in strmela v elegantno kavarno ter poslušala modro govorjenje starejših kolegic. Sodelavka mi je ob naslednjem srečanju podarila par kvačkanih rokavic kremaste barve. Še danes jih hranim.“ (Upokojena učiteljica o davnem letu 1962)

“Z mamo sva se skoraj sleherni dan podali v to ali ono kavarno. Najpogosteje v Union, ki je bil takrat stičišče “socialistične boeme”. Tu so se srečevali prijatelji in umetniki, tisti, ki so vedeli, da nikdar ne bodo imeli priložnosti izraziti svoje darove, saj se niso umestili med povojne maloštevilne “režimske umetnike”. Tako so bili osvobojeni tekmovalnosti in so uživali v družbi drug drugega. V kavarni so imeli krasne barvne revije, oblečene v platnene trde ovitke rjavo rdeče barve z zlatimi medeninastimi vogali. Revije so bile zvečine nemške. Najraje sem kot majhna deklica obračala liste Bunte Deutsche Ilustrierte - to so bile tudi moje prve nemške besede. V reviji pa sta bila prikazana Farah Diba, perzijska kraljica in šah Reza Pahlevi. Ime me je spominjalo na “pohlevni…” V kavarni so postregli kavo s stepeno smetano, pa hrenovke s toplimi belimi žemljami - te sem imela najraje, pa holandski krof, nekakšno penasto kremo kavno rjavkaste barve, postreženo v steklenem kozarcu na peclju. Nekoč sva z mamo še zmeraj sedeli v kavarni, pa se je ura bližala polnoči in je prišla policija in je mamo oglobila, ker otroci so morali biti takrat že v postelji. Z mamo velikokrat nisva imeli denarja, pa sva obe naročili le radensko mineralno vodo. Da sva le bili v družbi! Nekaj v zeleno usnje oblečenih stolov oblikovanih v maniri Alvar Aalto se je kasneje znašlo v našem domu. Odkupili smo jih. (Duša, profesorica francoščine, UTŽO, se spominja kavarn po drugi svetovni vojni)

“Stanovali smo v Meksiki, znameniti stavbi arhitekta Šubica. Z očetom in mamo smo vsako nedeljo dopoldne praznično oblečeni odšli na sprehod do kavarne Slon. Tu sem dobila kozarec malinovca, oče in mama pa skodelico kave.” (Marija, študentka UTŽO)

 

Pogosto so bili med večernimi gosti kavarn v bližini Filharmonije, Drame ali Opere umetniki, ki so ravno zaključili z večerno predstavo. Po drugi svetovni vojni je opera doživela svoj največji vzpon tako v umetniškem smislu kot v obisku vse številčnejše publike. Operni pevci so bili pravi zvezdniki, navdušeni gledalci so se po predstavi drenjali pri službenem izhodu in prosili za avtograme. Nekatere med njimi so nato vzeli s seboj v bližnjo Operno klet ali v Opera bar.

“Pred daljšimi predstavami smo, takrat pubertetniki, pogosto spili kavo v Opera baru, da smo lažje zdržali do poznih ur, saj so si navdušeni pevci za nas oboževalce pogosto vzeli čas tudi še po predstavi. K temu smo jih spodbudili tudi s cvetjem, ki smo ga ob koncu predstave metali na oder. Pogosto vrtnice, »narabutane« na nekdanjih vrtovih Nunskega vrta.” (Marjana, upokojena ekonomistka, ki še danes ne zamudi nobene operne predstave)

V 70-tih In 80 -tih letih 20. stoletja je bil legendaren tudi lokal Šumi, ki je stal ob tedanji Titovi, danes Slovenski cesti, in je bil tudi zaradi odlične lokacije nasproti Narodnega gledališča Drame, zbirališče svobodomiselnih umetnikov in kulturnikov – stalna družba si je pravila kar “pleme Šumi”. . .

Veliko je vodnikov po Ljubljani, a ta je po mojem vedenju prvi, ki združuje opis mesta z doživljanjem njegovih meščanov. Inspiracijo so avtorji našli tudi v projektu Radia Študent Moje ulice in etnografskih kvalitativnih raziskavah.

 

Dušana Findeisen

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ljubljana!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Koledar dogodkov Preglej vse
Junij 28 29 30 1 2 3 4 5 6 7
29.05.2017 | Tečaji in delavnice
V 8 TEDNIH DO ZAVESTI OBILJA IN BLAGINJE​
01.07.201 | Tečaji in delavnice
Ženski orgazem
01.07.2017 | Kultura
S.A.R.S. z gosti - Otvoritev poletne sezone
04.07.201 | Tečaji in delavnice
PRODAJA B2B IN B2C STA PRETEKLOST, PRIHAJA H2H
05.07.201 | Tečaji in delavnice
Izobraževanje: Digitalna preobrazba kot priložnost
05.07.2017 | Umetnost
Rokova modrina
07.10. - 31.03.2019 | Ostalo
Projekti za zaposlene z nižjo izobrazbo
28.06.2017 | Družabni dogodki
Zaključna konferenca prvega cikla projekta Made with Y
29.05.2017 | Tečaji in delavnice
V 8 TEDNIH DO ZAVESTI OBILJA IN BLAGINJE​
01.07.201 | Tečaji in delavnice
Ženski orgazem
01.07.2017 | Kultura
S.A.R.S. z gosti - Otvoritev poletne sezone
04.07.201 | Tečaji in delavnice
PRODAJA B2B IN B2C STA PRETEKLOST, PRIHAJA H2H

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo