Sirski svilnici pogovorno rečemo papagajka ali papagajčki. Izvira iz Severne Amerike, v Evropi pa je invazivna tujerodna vrsta, ki je v naravo pobegnila z naših vrtov, kamor je bila naseljena kot okrasna rastlina. Čeprav so njeni cvetovi lepi in dišeči ter plodovi zanimivi za okras, naša narava ni prilagojena nanjo. Ta tujerodna rastlina izpodriva domorodne vrste in spreminja ekosisteme. V naravi se hitro širi, saj je zelo “trpežna”, ima malo škodljivcev in vsako leto razvije veliko drobnih semen, ki s pomočjo laskov potujejo na velike razdalje. Razrašča se tudi s koreninskim sistemom v tleh. Sirska svilnica tako zelo hitro preraste večje površine. Največjo grožnjo predstavlja suhim travnikom, gozdnim robovom, celo mokriščem in rečnim dolinam. Širi se tudi na degradiranih površinah, ob cestah in železnicah. V Sloveniji je bila do zdaj zabeležena na 67 lokacijah v naravi. Njena razširjenost je zabeležena na spletnem portalu Invazivke.si, kamor lahko podatke o razširjenosti invazivnih tujerodnih vrst prispeva vsak posameznik.
Zaradi negativnih vplivov, ki jih sirska svilnica povzroča, je ena od 66 vrst, uvrščenih na seznam invazivnih tujerodnih vrst, za katere po evropski uredbi o preprečevanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, veljajo številne prepovedi. Rastlino je tako prepovedano vnesti, jo gojiti, posedovati, razmnoževati, prodajati, podarjati. Ne smemo je imeti niti na svojem vrtu.  Pri odstranjevanju je potrebna previdnost, saj odrasla rastlina vsebuje strupen mleček, ki ob stiku s kožo lahko povzroči alergijsko reakcijo ali celo kontaktni dermatitis. Za odstranjevanje je tako nujno potrebno uporabljati rokavice in dolga oblačila. Odstranjevanje je učinkovito pred plodenjem rastline in sicer tako, da rastlino izkopljemo v celoti s podzemnimi deli vred. Ker so ti lomljivi, nam najbrž ne bo uspelo izkopati vseh delov že prvič in bo treba postopek nekaj let zapored ponavljati. Ponovitve so potrebne tudi zato, ker v zemlji ostajajo tudi semena, ki bodo postopoma, najkasneje v petih letih vzkalila. Nadzemne dele brez plodov lahko kompostiramo na domačem vrtu, korenike pa je potrebno oddajtiv zeleni odrez ali sežgite, da ne bodo iz njih zrastle nove rastline. Ostankov pa nikakor ne odlagjmo v naravo!