Obročkanje labodov sta opravila predstavnika Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter sodelavci Službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA SNAGA), kjer upravljajo s krajinskim parkom.
Obroček je labodova osebna izkaznica
Oba labodja starša na Koseškem bajerju sta bila obročkana že v preteklosti, zdaj pa smo identifikacijske obročke namestili tudi mladičem. Obročkanje ptic ima več kot 100 letno tradicijo, v Sloveniji ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Danes slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic.
Glavni namen obročkanja ptic je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Še posebej pri pticah selivkah je pomembno sodelovanje med državami in izmenjava podatkov. Na ta način pridobimo informacije o stanju populacij, življenjski dobi ter o dogajanju na selitvenih poteh in prezimovališčih.
S pomočjo obročkov smo tako ugotovili, da ste se januarja letos lanskoletna labodja mladiča zadrževala na travnikih v Hrašah, prenočevala pa sta na Zbiljskem jezeru. Pred leti je bila v Sloveniji obročkana bela štorklja, ki so jo nato opazili v Južnoafriški republiki. Razdalja med krajema je ocenjena na več kot 7.800 km.
Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica, saj nosi podatke o spolu, starosti ter podatek o datum in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkamo na gnezdu, ko so še mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledamo, stehtamo, zabeležijo se tudi nekateri drugi biometrični podatki (npr. dolžina peruti).
Kaj storiti, če najdete ali opazujete obročkanega ptiča:
- ptiča in obroček skušajte fotografirati
- odčitajte napis in številko na obročku
- zabeležite kraj in datum najdbe, opazovanja…
- zabeležite stanje osebka (živ, poškodovan, mrtev, najdeno okostje, itd.)
Podatke sporočite na elektronski naslov: dfekonja@pms-lj.si.
Kdo je labod grbec
Labod grbec je velika ptica. Samo njegov trup je dolg okoli 80 cm, skupaj z vratom pa meri od 140 do 160 cm, razpon njegovih peruti meri od 200 do 240 cm. Perje je v celoti belo. Ima oranžen kljun s črno bazo, črne so tudi noge. Ime mu je dala opazna črna grba na čelu.
V vodi je ta veličastna ptica zelo elegantna, na kopnem pa deluje nerodno in nebogljeno. Zaradi svoje velikosti se mora pri vzletu močno potruditi. Precej časa teče in močno zamahuje s krili, preden se končno dvigne v zrak. Leti z iztegnjenim vratom, ob vsakem njegovem zamahu s krili pa je moč slišati značilen utripajoč, celo nekoliko pojoč zvok mogočnih peruti.
Labod grbec je rastlinojed, ki se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad »pase« na travnikih. Občasno se na njegovem jedilnem listu znajde tudi kakšna dvoživka, žuželka ali polž.
Labod grbec ni prav nič plašen, prej nasprotno. Pogosto s sikanjem in šopirjenjem pokaže svojo nejevoljo, če se mu preveč približamo. Staši zaščitniško branijo svoj zarod, če se jim preveč približamo lahko postanejo napadalni. Zato se raje umaknimo in jih opazujmo od daleč.
Gnezdo, velik kup vodnega rastlinja, labod zgradi na obali tik ob vodi. Starša gnezdo skrbno in neustrašno varujeta pred vsiljivci. Labod je zvest partner, saj samica in samec ostaneta skupaj celo življenje. Če je bila gnezditev uspešna, se labodji par na isto gnezdo vrača leto za letom. Pri nas gnezdi v aprilu in maju, opazujemo pa ga lahko celo leto.
