17 junij je svetovni dan boja proti zapuščavljanju in suši.
Pod okriljem Konvencije za boj proti suši (UNCCD) 17. junija od leta 2001 obeležujemo svetovni dan boja proti zapuščavljanju in suši. Letošnji slogan izpostavlja problematiko pridelave hrane, živalske krme in pridelave industrijskih vlaknin za oblačilno industrijo. Poziva k spremembi odnosa družbe in vsakega posameznika do pridelave teh življenjskih dobrin, ki jih kroji nebrzdano potrošništvo. Le-to je postalo eden izmed glavnih vzrokov za degradacijo tal in zapuščavljanje obdelovalnih površin.

ARSO se boju proti suši pridružuje s pregledovalnikom razvoja suše na območju v Podonavju in z razvojem enakega orodja za področje alpskega prostora.

Pridelava hrane, krme in vlaknin

Pridelava hrane, krme in vlaknin negativno prispeva tudi k podnebnim spremembam. Kar četrtina toplogrednih emisij plinov izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali druge rabe tal. Tudi tekstilna in obutvena industrija prispevata 8 % emisij toplogrednih plinov, ki se bodo do leta 2050 podvojile.

Slika: Ne mečimo hrane proč

Izgubljanje rodovitnih tal

Način izvajanja proizvodnih procesov za izpolnjevanje potrošniških navad pa je že danes zaskrbljujoče. Več kot dve milijardi hektarjev rodovitnih tal je degradiranih, sedanjih 70 % spremenjenih naravnih ekosistemov bo do leta 2050 naraslo na 90 %. Proizvodnja hrane bo zahtevala dodatnih 300 milijonov hektarjev obdelovalnih površin ne glede na to, da je že danes ena tretjina pridelane hrane uničene ali zavržene, oblačilna industrija pa bo za pridelavo vlaken potrebovala 35 % oziroma 115 milijonov hektarjev več obdelovalnih površin.

Slika: Vpliv predelave hrane na okolje

Potrošništvo

Lahkotna dostopnost do potrošniških dobrin, ki jih danes omogoča digitalizacija, potrošniku zamegli pomen naravnega okolja za pridelavo hrane, krme in vlaknin. Eden od ciljev letošnjega obeleževanja svetovnega dneva zapuščavljanja in suše je ozaveščanje potrošnikov o pomenu trajnostne potrošnje s čim manjšim vplivom na naravno okolje.

Slika: Podarimo uporabno obleko, ki je ne potrebujemo več

Pomembno vlogo ima načrtovana poraba hrane in doniranje presežkov skupnostim, ki jo potrebujejo. Naraščajoče zahteve po obdelovalni zemlji za pridelavo hrane bo potrebno obrzdati z uravnoteženo prehrano temelječo na rastlinskih pridelavi na manjših površinah in z manjšo porabo vode. Tudi zahteve po več pridelanih vlaken za oblačilno industrijo bo mogoče omejiti z ohranjanjem uporabne vrednosti in trajnostno rabo oblačil. Sprememba potrošniških navad je pomemben impulz proizvajalcem in političnim odločevalcem, da je obstoječ način proizvodnje potrošnih dobrin ekološko obremenilen in ga je zato potrebno nadomestiti s trajnostnim. 

Slogan #FoodFeedFibre

Slika: Logotip svetovnega dneva boja proti zapuščavljenju in suši 2020

Slogan ni bil izbran naključno. Zmagal je na natečaju v času, ko naraščanje blagostanja prebivalstva in nebrzdano potrošništvo rušijo obseg in ravnovesje med obdelovalnimi površinami za proizvodnjo hrane, pridelave krme in industrijskih vlaken še posebno na območjih, kjer se vsako leto znova bojujejo s sušo. Pereča problematika opozarja vsakogar izmed nas, da je degradacijo tal možno preprečiti z reševanjem problemov s podporo skupnosti in sodelovanjem na vseh ravneh.

Pregledovalnik razvoja suše na območju Podonavja

ARSO se vključuje v aktivnosti boja proti suši z delom v sklopu Centra za upravljanje suše v JV Evropi in s številnimi projekti, ki pomagajo k hitrejšemu in natančnejšemu sledenju suše in njenem boljšemu upravljanj. Eno takšnih orodij je pregledovalnik razvoja suše na območju Podonavja Drought Watch.

Detekcija suše v alpskem prostoru

Trenutno ARSO sodeluje pri razvoju platforme za detekcijo suše v alpskem prostoru ADO (Alpine Drought Observatory). V projektu sodeluje 15 institucij iz 6 alpskih držav. Cilj je nadgraditi obvladovanje suše tudi v alpskem prostoru. ARSO v okviru projekta vodi aktivnosti na področju izboljšanja sprotnega spremljanja signalov kmetijske in hidrološke suše.

Slika: Poster projekta izgradnje sistema za opazovanje suše v alpskem prostoru

Infografika o pritiskih na rodovitna tla in posledicah v angleškem jeziku: Infografika