V društvenih prostorih smo 25. novembra 2021 pripravili delavnico »Nisi sam,« ki smo jo izvedli v okviru projekta »Nisi sam.« To je »Projekt opolnomočenja oseb, ki so se poškodovale v prometnih nesrečah, in podpora njihovim svojcem«. Namen delavnice je bil opolnomočiti paraplegike, tetraplegike in njihove svojce, da bodo lažje premagovali telesne ovire in psihosocialne stiske, v katerih so se znašli zaradi svoje invalidnosti oz. zaradi invalidnosti bližnje osebe. Pa naj bo to po prometni nesreči ali zaradi kakšne druge nezgode ali bolezni. Z delavnico Nisi sam smo uspeli doseči tudi osebe, ki so še pred rehabilitacijo po poškodbi hrbtenjače in še niso naši člani oz. njihove svojce ter osebe po rehabilitaciji, ki so naši novi člani ter njihove svojce in tudi osebe, ki so naši člani že dlje časa, pa se v društvo še niso aktivno vključevali.

Delavnica je bila sestavljena iz treh sklopov. V prvem delu smo imeli delavnico z Natašo Puzić Ravnjak, dr. med., specialistko fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki je spregovorila o posledicah invalidnosti in spoprijemanju z njimi v vsakdanjem življenju. Govora je bilo o različnih praktičnih temah, pa tudi o tem, da morajo osebe s poškodbo hrbtenjače same naslavljati določene teme, četudi so v družbi še vedno tabu, kot sta na primer odvajanje blata in spolnost ... Nataša Puzić Ravnjak nam je omenila tudi vse potrebne službe in organizacije, tako zdravstvene, kot tudi socialne in ostale, kamor se oseba lahko obrne po pomoč pred, med in najbolj pa po zaključeni rehabilitaciji v URI Soča. Velikokrat se namreč zgodi, da se oseba po vrnitvi v domače okolje, kljub pomoči svojcev pogosto počuti sama, brez podpore, a s kupom vprašanj in nerešenih situacij.

V drugem delu delavnice je dr. Vesne Radonjić Miholič, specialistka klinične psihologije, obravnavala tematike pod naslovom »Bolezen spreminja bolnika, hkrati pa posega tudi v življenja bolnikovih bližnjih«.

Beseda je tekla predvsem o odnosih med osebo s poškodbo hrbtenjače in njenimi svojci, ki se prav tako spopadajo s travmo ter prijatelji, ki večkrat po nesreči »izginejo«, ker ne vedo kako reagirati in se obnašati v bližini osebe in kaj naj oseba s poškodbo takrat naredi. Govorili smo še o sprejemanju invalidnosti, žalovanju, osebnostih lastnosti osebe in drugih pomembnih temah povezanih z duševnim zdravjem. Oba dela delavnice sta bila pogovorna, kar pomeni, da so prisotni lahko postavljali vprašanja, strokovnjakinji pa sta sproti odgovarjali nanje.

V tretjem delu je sledilo neformalno druženje in pogovori v manjših skupinicah ob prigrizkih.
Projekt je sofinancirala Javna agencije RS za varnost prometa. Veseli smo bili, da smo na delavnici lahko gostili tudi predstavnico agencije, Dragico Sternad Pražnikar, ki je s svojim sodelovanjem ter deljenjem osebnih izkušenj, delavnico še dodatno obogatila. Poleg strokovnjakinj, sta bila dodana vrednost delavnice tudi predsednica društva Mirjan Kanalec in Bojan Lukežič, ki sta člana društva in živita z invalidnostjo že vrsto let in sta ob različnih tematikah podajala primere iz osebnih izkušenj. Delavnice pa vsekakor ne bilo brez vseh gostov, tako članov kot svojcev, najbolj tistih, ki so aktivno sodelovali, komentirali in postavljali vprašanja.

Vsem prisotnim na delavnici se zahvaljujemo za sodelovanje in sporočamo, da v prihodnje načrtujemo nadaljevanje pogovorne skupine za člane, v kratkem pa bomo začeli tudi s pogovorno skupino za svojce, saj se je pokazalo, da bi mnogim svojcem prišla prav in so pripravljeni sodelovati.

Socialna delavka Nina Černe

Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine