Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

IVAN MEŠTROVIĆ – Telesnost in erotika v kiparstvu

Razstava:

IVAN MEŠTROVIĆ – Telesnost in erotika v kiparstvu

V sodelovanju z Muzeji Ivana Meštrovića, Split

 

Termin: od 13. februarja do 20. maja 2018

 

Prizorišče: Galerija Cankarjevega doma

 

Generalna pokroviteljica: Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto

 

»Vsa ustvarjalnost izhaja iz erotike.« Ivan Meštrović

 

13. februarja, ob 20. uri smo v Cankarjevem domu slovesno odprli razstavo Ivan Meštrović – Telesnost in erotika v kiparstvu, ki bo v Galeriji CD na ogled vse do 20. maja 2018. Obiskovalce so poleg Uršule Cetinski, generalne direktorice Cankarjevega doma, in Nine Pirnat Spahić, vodje razstavnega programa v Cankarjevem domu, nagovorili priznani gostje: Sandra Grcić Budimir, direktorica Muzejev Ivana Meštrovića, Barbara Vujanović, soavtorica in kustosinja razstave, dr. Mate Meštrović, sin Ivana Meštrovića, dr. Iva Hraste Sočo, namestnica ministrice za kulturo Republike Hrvaške, Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije.

Besede so namenili delu in življenju Ivana Meštrovića ter predvsem upodabljanju človeškega telesa, ki je osrednja tema razstave v Cankarjevem domu.

»Človeško telo je Ivanu Meštroviću glavni vir ustvarjalnega navdiha. Ne glede na slogovno opredelitev in širši tematski okvir je kipar raziskoval misterij telesa. Telesnost in erotika v kiparstvu sta izrazit segment njegovega celotnega opusa,« je povedala Barbara Vujanović, soavtorica razstave, in sklenila, da se Meštrović sklicuje na prvobitno človeško potrebo po ustvarjanju in nadaljevanju življenja, po doseganju večnosti. In prav to odliko mu moramo priznati – ustvarjal je za večnost.

Dr. Iva Hraste Sočo je poudarila, da razstava nedvomno prinaša novo in sodobno tolmačenje teme telesa, akta in erotike v opusu Ivana Meštrovića ter predstavlja odlično priložnost, da ga slovenska publika znova odkrije, mlajše generacije pa prvič spoznajo njegovo umetniško ustvarjanje.

Sin Ivana Meštrovića, dr. Mate Meštrović, je o delu svojega očeta, kiparja, podal intimnejšo razlago: »Ivan Meštrović je bil večkrat zaljubljen. Njegova slava je pritegnila pozornost in zanimanje žensk. Bil je zelo sramežljiv in je to kompenziral s svojimi kipi, skozi svojo ustvarjalnost je izražal zanos Erosa.«

Besede dr. Mateta Meštrovića pomenljivo povzamejo povedano: »Dela mojega očeta so zgodbe njegovega življenja.«

 

Kratko o projektu

Najznamenitejši hrvaški kipar Ivan Meštrović – »največji kiparski fenomen«, kot mu je že med študijem polaskal starosta modernega kiparstva Auguste Rodin –, je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin treh nekdanjih skupnih držav (avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS in SFR Jugoslavije), ustvarjalna pot pa ga je vodila tudi v številne evropske države in ZDA.

 

Orjaški kiparski opus Ivana Meštrovića ostaja pravzaprav brez primere med sodobniki njegovega časa. Še več, s svojimi monumentalnimi, zgodovinskimi in mitičnimi kiparskimi, pa tudi arhitekturnimi deli se je trajno zapisal v kolektivni spomin našega širšega kulturnega okolja 20. stoletja. Zaslovel je kmalu po prvih umetniških korakih med študijem na Dunaju, ko je njegove uspehe podprl sam Auguste Rodin kot nesporni starosta modernega kiparstva z laskavim mnenjem, da je Meštrović med kiparji preprosto »največji fenomen«. Zgodaj prepoznaven in cenjen v širšem evropskem prostoru, je samonikel slovanski genij nizal odmevne razstave v svetovnih umetniških metropolah dvajsetih in tridesetih let, vendar je v pozni življenjski dobi, po drugi svetovni vojni, njegovo delo padlo v senco pozabe. Premislek in vrednotenje je dočakalo šele v osemdesetih letih, v približno istem času, kot so na novo odkrili arhitekturno izjemnost našega Plečnika.

Ne le hrvaški, tudi tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je Meštrović na svoji plodni ustvarjalni poti mojstrsko izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, v katerih je izrazil vso svojo bujno sredozemsko čutnost. Zato razstava, ki jo napovedujemo, pomeni tehten prispevek v raziskovanju te ključne tematike v Meštrovićevem ustvarjanju.

Petintrideset let po prvi razstavi manjše plastike v Cankarjevem domu pripravljamo nov pogled na njegove mojstrovine v izvrstni postavitvi arhitekta Filipa Beusana in z diskretnim menjavanjem osvetlitve. Premierna predstavitev razstave leta 2016 v zagrebški Gliptoteki je požela velik uspeh, saj so v Meštrovićevem opusu doslej le redko obravnavali pomen golega telesa. Tokrat so razvoj te večplastne tematike v skulpturah in risbah, ki so nastajale v daljšem časovnem razponu (1903–46) raziskali kustosi Dalibor Prančević, Barbara Vujanović in Zorana Jurić Šabić.

 

V okviru obsežnega projekta Izziv moderne: Zagreb-Dunaj okoli 1900, ki so ga po izjemno uspešni postavitvi v zagrebških Klovićevih dvorih prenesli še v ugledno galerijo Belvedere, se Ivan Meštrović z velikim izborom del vrača na Dunaj, kjer je v mladosti doživel prve uspehe. V izboru so tudi štiri pomembna kiparska dela, ki jih bomo prepeljali v Ljubljano tik pred odprtjem; med njimi je tudi sloviti Vodnjak življenja

 

 

Razstavo spremlja obsežen katalog, v katerem so objavljeni eseji vseh treh avtorjev razstave, ki vsak s svojega vidika obravnavajo tematiko aktov v Meštrovićevem opusu:

 

DALIBOR PRANČEVIĆ: NELAGODNOST TELESA (NAPETOSTI V PRIKAZU: STAROST, EROTIZIRANI PATHOS, DRUGAČNA SPOLNOST, NEPOSREDNA SPOLNA STRAST) – celota, ki obsega širši časovni kontingent prvih dveh desetletij 20. stoletja, izbor vključuje dela z različnimi problematikami golote, estetike »grdega« in afirmacije drugega.

 

BARABARA VUJANOVIĆ: MED DVEMA EROSOMA IN DVEMA AFRODITAMA – KLASIČNO DOJEMANJE TELESNOSTI – poglavje obdeluje dela Meštrovićevega t. i. zagrebškega obdobja pa tudi zgodnejša in poznejša obdobja, v katerih je mogoče razbrati sorodnost z antičnim dojemanjem telesa, vendar skladno s sodobnimi smernicami evropskega neoklasicizma in drugimi stilskimi težnjami.

 

ZORANA JURIĆ ŠABIĆ: POŽAR ČUTIL – ženski akti (skulpture in risbe) iz dvajsetih let kot tudi številna dela, ki obravnavajo mitološke teme, so del Meštrovićevega opusa, ki je zasičen z intimnimi podatki ter se lahko vsebinsko interpretirajo s poznavanjem specifičnih okoliščin in čustvenih vrenj, znotraj katerih se je umetnik znašel, s tem pa odkrivajo njegovo osebno dojemanje spolnosti.

 

Iz zapisa znanega hrvaškega likovnega kritika Joška Belamarića:

»Ta razstava in ta katalog, ki vsebuje tri izvrstna besedila, v katerih so da capo obravnavani številni formalni in ikonološki vidiki Meštrovićevih aktov, sta konec koncev pomemben prispevek k poznavanju enega ključnih mest umetnikovega skupnega opusa. Ogromen razpon različnih izrazov, s katerimi je umetnik opisoval moško in žensko telo, nam morda lahko da pravico trditi, da tekom svojega dolgega delovanja ni spreminjal slogov, ampak načine stilizacije. Rezultanto svežih razmišljanj avtorjev razstave najbolje podaja zaključni stavek eseja Barbare Vujanović: 'Ideja, da je človek absolutno merilo sveta in stvarnosti, v katerih živi, neposredno kaže na pravico do dvoma, prevpraševanja in relativiziranja resnice, ki ju določa. Iskanje resnice se zato potrjuje tudi v izbiri, kako doživeti/oživiti lastno in tujo telesnost.'«

 

Razstava bo obsegala okoli petdeset del, kipov in risb iz zbirk naslednikov Ivana Meštrovića ter iz fundusov naslednjih muzejev: Atelje Meštrović (Zagreb), Galerija Meštrović (Split), Gliptoteka HAZU (Zagreb), Kabinet grafike HAZU (Zagreb) in Galerija umetnin (Split).

___________________________________________________________________________

Javno vodenje po razstavi vsak četrtek ob 17. uri

Vodenje je brezplačno, plača se le vstopnina po rednih cenah (6 in 4* EUR)

Prijave niso potrebne.

Ogled razstave za organizirane skupine – obvezna predhodna prijava na kristina.jermancic@cd-cc.si ali 01/24-17-161.

Prijave najpozneje dan pred želenim terminom, sicer vodenja ne moremo zagotoviti. Vodeni ogled traja od 45 do 60 minut.

 

Ogled razstave za skupine šolarjev ter mlajših od 25, starejših od 65 let in upokojence (od 10 do 30 oseb)
Vstopnica: 3 EUR/osebo
Ogled z vodenjem: 3 EUR/osebo + doplačilo 20 EUR/skupino

Ogled razstave za druge skupine (od 10 do 30 oseb)
Vstopnica: 4 EUR/osebo
Ogled z vodenjem: 4 EUR/osebo + doplačilo 20 EUR/skupino

Obvezna predhodna prijava

 

Ogled razstave za skupine, manjše od 10 oseb: vstopnina po rednih cenah (6 in 4* EUR) z doplačilom 20 EUR za vodenje

___________________________________________________________________________

Dr. Svetlana Slapšak

Predavanja ob razstavi Ivan Meštrović

 

ČE, 15. 2., ob 18. uri

Odprto in zaprto telo

Meštrović in spolna razlika; kako je dinamizem spolnih razlik označeval Meštrovićevo delo?

 

SR, 22. 2., ob 18. uri

Novo telo za novo psiho

Kako je golo telo postalo osnova Meštrovićeve utopije? 

Oglejte si tudi