Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 20.04.2018

jasno
Danes bo jasno. Pihal bo šibak veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 23 do 26, na Goriškem do 28 °C.
9°C | 27°C
sobota, 21.04.2018
10°C | 26°C
nedelja, 22.04.2018
10°C | 28°C
ponedeljek, 23.04.2018
10°C | 25°C
torek, 24.04.2018
11°C | 26°C
Opozorila
Petek, 20.4.2018 ob 10h
Dodatnega opozorila ni.
9°C
27°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila

21. pripovedovalski festival


DOGODKI

| |
13.03.2018      9:00
A A

21. pripovedovalski festival



Deli:

V 21. izdaji  Pripovedovalskega festivala, ki ga letos zaznamuje nova programska vodja, pripovedovalka Špela Frlic, in nova celostna grafična podoba, se bodo zvrstili nastopi za odrasle in otroke uveljavljenih domačih pripovedovalcev ter večerna performansa in druženji s tujima pripovedovalskima gostoma – iranskim pripovedovalcem iz Amsterdama Sahandom Sahebdivanijem in norveško pripovedovalko iz Nemčije Ragnhild A. Morch. Festival bo ponudil niz predavanj o ustvarjalnih pristopih k tradicionalnim vsebinam z naslovom Rokovanje s tradicijo in večer resničnih zgodb Želo


ZA ODRASLE

 

Petek, 16. marec

20.00 / Odpiramo! / Klub, CD

S tem večerom s skupnimi močmi odpiramo vrata v festivalski teden! Glavni akterji pripovedovalskih dogodkov, ki se bodo zvrstili v prihajajočem tednu, vas nanje povabijo s po eno zgodbo različnih žanrov, motivov in vsebin. Na odru se bodo zvrstili letošnji tuji pripovedovalski gost, nizozemski pripovedovalec korenin Sahand Sahebdivani, ter stari in novi znanci festivala: pripovedovalke in pripovedovalci Anja Štefan, Katja Preša, Boštjan Napotnik, Rok Kušlan in Katarina Nahtigal ter glasbenika Ana Kravanja in Samo Kutin.


Sahand Sahebdivani

Sahand je vodilni nizozemski pripovedovalec, s pripovedovalcem Raphaelom Rodanom vodi Amsterdamsko pripovedovalsko šolo. Rodil se je v Iranu in se pri treh letih z družino preselil v Amsterdam. Vse, kar je njegova družina prinesla s seboj, so bile zgodbe, ki so, ko je odrasel, postale pomemben del njegovega pripovedovalskega repertoarja. Razvil je samosvoj, izstopajoč pripovedovalski slog, na svojih nastopih pa združuje tradicionalne zgodbe iz družinske zapuščine z osebnimi pripovedmi. Pri tem se lagodno sprehaja od konvencionalnega pripovedovanja do bolj uprizoritvenih odrskih postavitev. V različnih sestavih je nastopil na številnih festivalih po Evropi in po svetu. Predstava My Father Held a Gun, ki jo je pripravil s sopripovedovalcem Raphaelom Rodanom, je leta 2017 prejela nagrado amsterdamskega gledališkega festivala Fringe.

 

Sobota, 17. marec

17.00 / Čaj s Sahandom / Vodnikova domačija Šiška

Sahand Sahebdivani ni samo odličen pripovedovalec in mentor, ampak tudi ustanovitelj ter vodja pripovedovalskega kluba Mezrab, ki se je v zadnjem času vzpostavil kot eden najbolj vitalnih klubskih prostorov v Amsterdamu. Kako biti gonilna sila scene in hkrati ostati ploden ustvarjalec? Kako kot priseljenec v drugo kulturo zgraditi vitalne vsebine za svoje pripovedovalske nastope? Pridite, izkoristite priložnost in ga vprašajte vse, kar vas zanima. Vstop je prost.

 

20.00 / Balkanska odiseja / Klub, CD

Kaj se zgodi, ko se nizozemski pripovedovalec iranskih korenin znajde na potovanju po osrednji in vzhodni Evropi? Katere zgodbe mu pridejo na pot? Sta lahko Kraljevič Marko in Nasredin Hodža junaka iste zgodbe? In v kakšno mešanico se v njegovi pripovedi stapljajo kralji in sultani ter osebna zgodba njega in njegove družine? Pridružite se popotni odiseji pripovedovalca Sahanda Sahebdivanija po ljudskih in resničnih zgodbah Balkana. 

 

Ponedeljek, 19. marec

20.00 / Večer (ne)srečnih koncev / Štihova dvorana, CD

Koncert z zgodbami

»Pravljice so tako zelo ganljive zaradi nedoumljivega, neizprosnega značaja katastrofe, in ne zaradi srečnih koncev, ki so jim jih pogosto pridelali po 18. stoletju,« je ob razmišljanju o ljudskih pravljicah pripomnil Robert Darnton. Za ta večer smo iz zbirke Schönwerthovih pravljic in drugih virov izbrali same take, ki svoj srečni konec najdejo v katastrofi.

Idejna zasnova: Špela Frlic; glasba: Ana Kravanja, Samo Kutin; pripovedujejo: Ana Duša, Tjaša Koprivec in Anja Novak; ilustracija: Hana Stupica; animacija ilustracije: Jure Lavrin.

 

Torek, 20. marec

15.30–19.00 / Rokovanje s tradicijo, serija predavanj / Štihova dvorana, CD

SSKJ: rokováti se -újem se nedov. (á ȗ) dajati komu roko: prijateljsko se rokovati; neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati

 

Tradicija ni kamen, h kateremu poromaš, na katerega stopiš ali pa si ga obesiš okrog vratu, ampak je vedno proces, znotraj katerega se izmenjujeta ohranjanje in pozaba, ponavljanje in sprememba. Je proces, znotraj katerega se stara snov v iskanju vitalnega pomena ob stiku z novim časom preoblikuje. Je »nalivanje novega vina v stare steklenice,« kot bi rekla Angela Carter. Je »vstavljanje lastnega srca v drugo telo, ki je daleč starejše,« kot se je v intervjuju za Buklo slikovito izrazila pesnica in kirurginja Veronika Dintinjana. Ustvarjalci so najpomembnejši varuhi tradicije.

Zakaj danes na oder postavljati tradicionalne vsebine in kakšne interpretacije ustvarjalcu omogočajo? Kateri miselni procesi in dileme spremljajo takšen ustvarjalni proces?

Kako (se) torej rokovati s tradicijo? O tem bodo ob svojih projektih spregovorili štirje ustvarjalci.

 

Ana Kučan je krajinska arhitektka, redna prefesorica na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerza v Ljubljani in publicistka. Obnavljanje, posodabljanje tradiciji ali kulturni dediščini pripadajočih objektov je zelo konkreten proces. Ker se morda najbolj od vseh tradicij dotika vsakdanjika prebivalcev, pa je občasno deležen tudi ostrih javnih polemik. Kako Ana Kučan pri svojem delu pristopa k tradiciji in kje je v njenem delu prostor za ustvarjalnost?

 

Pesnik iz Poljanske doline Janez Ramoveš je dobitnik Jenkove nagrade za pesniško zbirko Skuz okn strejlam kurente, eden redkih avtorjev v našem prostoru, ki trmasto vztraja pri pisanju v narečju. Je ustvarjalec, ki se mora, ker piše v narečju, pogosto otepati opredelitev, da je varuh kulturne dediščine. Je avtor, ki svojo pesniški navdih črpa iz trka modernega in tradicionalnega življenja in pesnik, ki si je izmislil alter ego, ljudsko pesnico Marijo Dolinar, da bi z njenimi besedami še bolj jasno izrazil svoje misli.

 

Jernej Lorenci je gledališki režiser,  ki je za svoje režijske dosežke prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad. Pogosto se loteva odrskih postavitev tradicionalnih vsebin, na ustnem prenosu osnovane literature, v svoje odrske postavitve vedno bolj vnaša tudi pripovedovanje. Po Mrtvecu, ki pride po ljubico (v drami Svetlane Makarovič), Homerjevi Iliadi,  Bibliji, Nebeškem kraljestvu (predstava na podlagi srbske srednjeveške epske poezije)  in Shakespearovi drami Sen kresne noči je v januarju na oder SNG Drame postavil Tavčarjevo Visoško kroniko.

 

Boštjan Narat je glasbenik, filozof, publicist, ustanovitelj in vodja glasbene skupine Katalena, tiste skupine, ki »prihaja iz Ljubljane in igra ljudsko glasbo«. Zdi se, da se ljudskega gradiva lotevajo premišljeno in sistematično: po poročnih pesmih, pesmih s temo čarovništva, rezijanskih pesmih in otroških izštevankah se na novi, sedmi plošči, ki jo bo skupina predstavila aprila, lotevajo vojaških pesmi. Ob odličnem poznavanju tega, kaj vse ljudsko gradivo ustvarjalcu ponuja, je Narat avtor ene od v našem prostoru bolj jasno artikuliranih misli, kaj pravzaprav danes pomeni igrati ljudsko glasbo.

 

20.00 / Maarja Nuut: Une meeles / Klub, CD

Estonska violinistka in pevka Maarja Nuut v prepletu tradicionalnih plesnih melodij, pesmi in zgodb z živo elektroniko oblikuje kompleksno razslojeno glasbeno krajino – svet, v katerem se minimalizem in eksperimentalna glasba srečata z ljudskim glasbenim izročilom predvojne Evrope. V glasbenem nastopu Maarja teži k prožnemu, gibkemu stanju – kot mačka pred skokom. Pravi, da to stanje »poraja glasbo in podaljšuje trenutek, v katerem se preoblikuje način videnja, slišanja in zaznavanja. Vedno gre za 'sedanji trenutek', v katerem so stare melodije enako sveže kot pravkar nastale improvizacije«. Maarjin zadnji album Une meeles iz leta 2016 je navdušil poslušalce in kritike po vsem svetu, ona sama pa je iskana gostja pomembnih festivalov – pozna jo tudi ljubljansko občinstvo, saj se je leta 2016 predstavila na festivalu MENT. Koncert je del ciklusa Cankarjevi torki.

 

Sreda, 21. marec

20.00 / Kralj Matjaž / Štihova dvorana, CD

Svetovni dan pripovedovanja posvečamo zgodbam o spečem vladarju Kralju Matjažu. O njem govorijo številne pripovedi in pesmi, pred naše oči pa stopa včasih kot dober kralj, ki pošteno vlada in želi svojim ljudem dobro, spet drugič kot kralj, ki ga zaradi prevzetnosti zagrne gora in zdaj v njej z vso svojo vojsko spi. Čeprav se zgodb o njem morda ne spomnimo več, nam nekje v ozadju odzvanja, da se bo nekoč zbudil in bo takrat na svetu spet bolje. Zakaj ga torej ne bi zbudili kar zdaj? In zakaj ne bi v svoji zavesti negovali tudi predstave o treznem, odgovornem, sočutnem vladarju, ki v družbi res deluje in ne le spi? Zgodbe iz zbranega gradiva folkloristov Ivana Grafenauerja in Milka Matičetovega pripovedujejo pripovedovalci Anja Štefan, Jiři Bezlaj in Ciril Horjak, na odru se jim pridružujeta glasbenika Boštjan Gombač in Janez Dovč.

 

Četrtek, 22. marec

20.00 / Dekle brez rok / Slovenska kinoteka

Dekle brez rok (La jeune fille sans mains) / Sébastien Laudenbach, Francija, 2016

Različic je več, zgodba pa je ena sama: dekle si, da bi se rešila bodisi očetovega pohlepa bodisi njegovega poželenja, pusti odsekati roke in se brezroka požene v svet. Hudič, ta mojster različnih preoblek, je tudi daleč od doma ne izpusti izpred oči. Eden pretreslivejših pravljičnih motivov iz evropske ustne zapuščine dobiva novo ekspresivno podobo v celovečernem animiranem prvencu francoskega animatorja Sébastiena Laudenbacha. Ta gledalcu v minimalističnem slogu animacije, ki z mestoma abstraktnimi podobami gledalce vabi k aktivnemu sodelovanju pri tvorjenju pomenov, ponuja sodobno interpretacijo Grimmove verzije. Za uvod bomo slišali pripovedovalsko interpretacijo motiva v izvedbi pripovedovalke Katarine Nahtigal.

 

Ragnhild A. Mørch

Gostja norveških korenin, ki živi in dela v Berlinu, se je izobraževala na področjih režije, fizičnega gledališča, dramaturgije in pripovedovanja. Od leta 2005 deluje kot profesionalna pripovedovalka in učiteljica pripovedovanja. Poučuje pripovedovanje v umetnosti in izobraževanju na berlinski univerzi umetnosti, svoje izkušnje pa deli tudi z opernimi pevci, ki pripovedovanje uporabljajo kot svoje orodje pri umetniškem ustvarjanju. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih v Evropi in Severni Ameriki, njen pripovedovalski repertoar obsega tako pravljice kot mite, zgodovino in urbane legende ter avtobiografske zgodbe. Pripoveduje v nemščini, norveščini in angleščini.

 

Petek, 23. marec

19.00 / Horizont / Kosovelova dvorana, CD

Fjord v norveškem morju, v njem je otok pripovedovalkine tete, raj njenega otroštva. To je prva podoba, ki nam jo pripovedovalka posreduje. A spomin njene družine sega dlje v preteklost, v čas 2. svetovne vojne. Spet podoba: temno morje se blešči brez konca. Smo v času, ko se krepi norveško odporniško gibanje proti nemški okupaciji. 18. marca 1944 pozvoni pri vratih, mož jih gre odpret in se nikoli več ne vrne. Pripovedovalka Ragnhild A. Mørch nas v prepletu družinskih zgodb, norveških ljudskih pravljic in nemške poezije popelje v pripoved o slepi sreči in moči odpuščanja. Po dogodku sledi pogovor s pripovedovalko.

 

Sobota, 24. marec

20.00 / Želo - večer resničnih zgodb/ Klub, CD

Včasih nam resnično življenje postreže s čim tako neverjetnim, da si, če se ne bi zares zgodila, take zgodbe ne bi mogli izmisliti. In včasih je v najbolj vsakdanjih zgodbah največ lepote. Nekatere zgodbe so žive, ker jih s tako prepričljivostjo pripoveduje tisti, ki jih je doživel. In nekatere se ločijo od svojega pripovedovalca in zaplavajo med legende. Povabili smo šest zanimivih ljudi in jih postavili pred izziv: povejte nam zgodbo iz svojega življenja. In vabimo vas, da pridete poslušat. Če kdaj, ima publika pri takšnem večeru odločilno vlogo. Naj vas naslov ne zavede. V barskem vzdušju Kluba CD ne bomo pripovedovali resnice, pripovedovali bomo zgodbe.

 

Pripovedujejo: Tamara Avguštin, igralka; Žiga Golob, basist in kontrabasist; Leja Jurišič, plesalka in koreografinja; Meta Krese, novinarka in fotografinja; Marko Pokorn, pediater in avtor scenarijev za televizijske serije; Anže Tomič, gonilna sila najpopularnejšega slovenskega podkasta Apparatus. Večer povezuje pripovedovalec Rok Kušlan.

 

ZA OTROKE

 

Sobota, 17. marec

11.30 / Pripovedovalski Variete: Severni sij / Kinodvor 5+

Trije pripovedovalci, en glasbenik, ena risarka, veliko peska. Tri pravljice iz severnih dežel, ki tako zvočno kot likovno nastajajo vsakokrat sproti pred zbranim občinstvom. Severne dežele so mrzle, razen takrat, kadar so tople. Gorate so, razen tam, kjer se prelijejo v morje. V njih živijo pametni ljudje, ki včasih naredijo tudi kakšno neumnost, in čudežna bitja, ki spletajo svoje zgodbe z njihovimi. Tako gredo stvari na severu, zdaj po svetlem, zdaj v temi, in kdor ima za prdec sreče, ga obsije še severni sij. Pripovedujejo: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan; zasnova animacije: Matej Lavrenčič; animacija v tehniki peska: Uliana Dorofeeva (Sand Tale); glasba v živo: Klemen Bračko.

 

Nedelja, 18. marec

11.00 / Nedelce: Petelinček kratkorepec / Vodnikova domačija Šiška 3+

Kot naše zverinice iz Rezije se tudi zverinice v bolgarskih pravljicah včasih zelo ne marajo, drugič se zelo prepirajo, si nesebično pomagajo ali pa si strupeno škodijo. Znajo se šaliti in znajo modrovati. Včasih se jemljejo preveč resno, napihujejo se in včasih skupaj rešijo kakšno težavo ... Živalske pravljice iz čisto sveže zbirke Petelinček kratkorepec iz ne tako daljne, ne tako tuje, a Slovencem vendarle malo znane Bolgarije so v privlačno pripovedovalsko-glasbeno predstavo povezali priljubljeni pripovedovalci in glasbenik, ki so svojo pripovedovalsko pot začeli v kolektivu Za 2 groša fantazije: Katja Preša, Boštjan Napotnik, Rok Kosec z glasbenikom Goranom Završnikom.


Sreda, 21. marec

17.00 / Zgodovina spalnih navad Kralja Matjaža / Štihova dvorana, CD 4+

Kralj Matjaž spi, in to – če gre verjeti pravljicam – že zelo dolgo. Prav nobenih znakov ne daje, da se bo kmalu zbudil, pa četudi bi ga prav v teh časih krvavo potrebovali. Od kod mu tako trden spanec? Poleg ene dolge in ene kratke zgodbe o Kralju Matjažu se vam na dogodku obeta tudi natančna predstavitev njegovih spalnih navad z besedo, zvokom in sliko. Pridite, obljubimo, da zaspali ne boste, morda pa iz spanja vržemo Matjaža. Pripoved in risba: Ciril Horjak - Dr. Horowitz, pripoved in glasba: Žiga Golob.

 

Četrtek, 22. marec

10.00 / Kralj Matjaž, kje si doma? / Slovenski etnografski muzej / za šolske skupine / 6 +

Morda se v zgodbah o Kralju Matjažu veliko spi, a če jih pripoveduje Ciril Horjak - dr. Horowitz, ob njih že ne boste zehali. Opremljen z risarskimi pripomočki bo otroke z Matjaževimi zgodbami popeljal na raziskovalno potovanje po stalni razstavi muzeja.

V sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.

 

Sobota, 24. marec

17.00 / Svet je kakor ringaraja / Linhartova dvorana, CD 4+

Literarno-glasbena predstava temelji na besedilih Anje Štefan, ene vodilnih slovenskih pesnic in pisateljic za otroke. Ob izidu njene antologije z naslovom Svet je kakor ringaraja je izšla istoimenska zgoščenka, ki jo je pripravil izvrstni večinstrumentalist Boštjan Gombač. Že uveljavljenim uglasbitvam Anjinih pesmi je dodal nove in jih s sodelavci zaokrožil v glasbeni podvig, ki navdušuje tako otroke kot odrasle. Avtorica in glasbeniki na odru združujejo moči v prireditev, ki je tako glasbena kot literarna poslastica, tokrat posebej za to priložnost pretkana z drobcenimi ljudskimi pravljicami. Nastopajo: Anja Štefan, Boštjan Gombač, Blaž Celarec, Andraž Mazi, Žiga Golob, Nina Strnad in Metod Banko.

 

IZOBRAŽEVANJE

 

Nedelja, 18. marec

20.00/ Sedem na en mah / Vodnikova domačija Šiška

Ta večer je neke vrste javna vaja. Mikrofon je odprt za vse, ki bi se radi preizkusili v pripovedovanju. Vabimo vas, da se preizkusite s sedemminutno zgodbo katerega koli žanra. Večer povezuje pripovedovalec: Boštjan Napotnik – Napo. Vstop je prost, prijave sprejemamo do 8. marca na elektronski naslov: katja.presa@divjamisel.org

 

Sobota in nedelja, 24. in 25. marec

10.00–18.00 / Delavnica pripovedovanja resničnih zgodb / Nova pošta

Pripovedovanje resničnih zgodb je pomemben vsebinski element sodobnih performativnih praks – poleg tega, da jih v svoj repertoar pogosto vključujejo posamezniki, ki se deklarirajo za pripovedovalce, so tudi bistven element dokumentarnega gledališča v vseh njegovih pojavnih oblikah. Pri njihovi rabi se odpira vrsta pomembnih vprašanj, tako umetniških kot etičnih. Vabljeni k skupnemu raziskovanju in iskanju odgovorov.  Delavnico bo vodila nemško-norveška pripovedovalka Ragnhild A. Mørch. Kotizacija: 100 EUR. Prijave in informacije: info@pripovedovalskivariete.si.

 

 

21. PRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL V MARIBORU

 

Pripovedovalski festival se letos širi tudi v štajersko prestolnico. Vabljeni!

 

Četrtek, 22. marec

20.00 / Horizont, pripovedovalska predstava / Mala dvorana LGM

Norveška pripovedovalka iz Berlina Ragnhild A. Mørch nas v prepletu družinskih zgodb, norveških ljudskih pravljic in nemške poezije popelje v pripoved o slepi sreči in moči odpuščanja. Za odrasle.

 

Petek, 23. marec

17.00 / Snežna kraljica / Mala dvorana LGM 5+

Zvočna predstava po motivu zgodbe Hansa Christiana Andersena. Deklica Gerda na večer, ko bi morala paziti na mlajšega bratca, ugotovi, da je ta izginil. Ugrabila ga je Snežna kraljica. Tako se odpravi na nevarnosti polno pot proti severnemu tečaju. Na njej se mora soočiti s svojimi strahovi in jih premagati. Vse se srečno konča, Gerti uspe rešiti bratca in ga varno pripeljati domov, ne da bi starši opazili, da ga ni bilo. Režija: Tin Grabnar; glasba: Peter Kus; igrata: Barbara Jamšek in Miha Bezeljak. Za otroke.

 

19.00 / Pravljični večer Mariborske knjižnice / Vetrinjski dvor

Na večeru bodo pripovedovali sodelavci Mariborske knjižnice, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnice Lenart: Lea Hedl, Robert Kereži, Liljana Klemenčič, Agica Kovše, Monika Čermelj, Aleksandra Papež in Mojca Plaznik Plavec. Glasba: Marko Grobler in Katarina Rozman. Za odrasle.

 

V sodelovanju z Mariborsko knjižnico.

 

MAREC, MESEC PRIPOVEDOVANJA

Spremljevalno dogajanje 21. Pripovedovalskega festivala

Izpostavljamo marčevske pripovedovalske dogodke in dogodke, ki združujejo pripovedovanje z drugimi umetniškimi zvrstmi različnih producentov.

 

2. 3.

18.30 / Visoška kronika / SNG Drama

Pripovedovalska predstava  po romanu Ivana Tavčarja. Režija Jernej Lorenci, igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof. Produkcija: SNG Drama. Za odrasle.

 

9. 3.

18.00 / Jenkret je biv … jen Gašper Križnik / SEM

Pravljice iz zapuščine Gašperja Križnika pripovedujejo Špela Regulj, Katarina Nahtigal, Breda Podbrežnik Vukmir, duo Vroča župa in Motničan Jože Keršič. Produkcija: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Za odrasle.

 

11. 3.

11.00 / Kako je nastala harfa? / Vodnikova domačija Šiška

Delček finskega nacionalnega mita Kalevala o nastanku harfe s pesmijo, glasbo in lutkami pripoveduje Zvezdana Novaković. Produkcija: Vodnikova domačija Šiška. Za otroke, 3+.

 

17. 3.

10.00 / Kamniške pravljične poti: Na grad, pravljice iskat! /Medobčinski muzej Kamnik

Družinski izlet s pripovedovanjem pravljic s pripovedovalko Ireno Cerar. Produkcija: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Za otroke in odrasle.

 

18. 3.

18.00 in 20.00 / Čaj za pet. Opijske ladje / Gledališče Glej

Vizualni esej o trgovini z opijem in čajem v 2. polovici 18. in v 19. stoletja z vizualno umetnico Nejo Tomšič. Produkcija: MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti. Za odrasle.

 

21. 3.

20.00 / Celinke, pravljični večer za odrasle / Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Večer pomladnih zgodb, odprt za vse, ki bi radi pripovedovali. Produkcija: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Za odrasle.

 

25. 3.

11.00 / Ta ljudske v stripu / Vodnikova domačija Šiška

Pravljice v stripih Zakaj se psi vohajo?, Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš in Prevzetna opica pripoveduje Srečko Meh. Sledi delavnica stripa s Tanjo Komadina. Produkcija: Vodnikova domačija Šiška, soprodukcija: Stripburger. Za otroke, 6+.

 

27. 3.

18.00 / Večer pripovedovanja Schönwerthovih pravljic / Valvasorjeva knjižnica Krško

Pravljice iz zapuščine bavarskega zbiralca ljudskega izročila Franza Xaverja von Schönwertha pripovedujejo pripovedovalci iz skupine Deveta dežela. / Produkcija: Valvasorjeva knjižnica Krško, soprodukcija: KD Fabularij. Za odrasle.

 

30. 3.

20.00 / Pripovedovalski večeri za odrasle: Katja Preša / Vodnikova domačija Šiška

Svoj izbor pravljic na samostojnem večeru predstavlja Katja Preša, ena najbolj duhovitih pripovedovalk nekdanje skupine Za 2 groša fantazije. Produkcija: Vodnikova domačija Šiška. Za odrasle.

 

Vstopnine:

5 EUR za prireditvi Zgodovina spalnih navad Kralja Matjaža in Rokovanje s tradicijo

7 EUR za preostale pripovedovalske prireditve v CD

12 EUR za koncert Maarje Nuut (8 EUR mlajši od 25, upokojeni in starejši od 65 let)

7,5 EUR za koncert Svet je kakor ringaraja

4 EUR za otroško prireditev v Vodnikovi domačiji Šiška

3,5 EUR za prireditev v SEM

4 EUR za prireditev v Kinoteki

4,5 EUR za prireditev v Kinodvoru

5 EUR za prireditev v LGM

Prireditev v Vetrinjskem dvoru Maribor je brezplačna.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ljubljana!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo