V Zlati knjigi ljubljanskih častnih meščanov predstavljamo vse tiste velike Ljubljančanke in Ljubljančane, ki smo jim skozi zgodovino s podelitvijo naziva častni meščan izrazili spoštovanje in hvaležnost za njihovo delo.

Zlata knjiga ljubljanskih častnih meščanov je več let nastajala v avtorstvu danes upokojenega kustosa Mestnega muzeja Ljubljana Janeza Kosa, ki je ob izidu poudaril, da knjiga »želi podati častno vrsto imen tistih meščanov in drugih, ki so jim Ljubljančani svoje spoštovanje in hvaležnost za njihovo delo za Ljubljano izrazili s podelitvijo pravic oz. naziva častni meščan, častna meščanka. Je zlata knjiga dolge vrste ljubljanskih zaslužnikov, katerih imena naj zavaruje pred pozabo in jih trdno vtisne v zgodovinski spomin Ljubljančanov.«

Prvi del knjige prinaša oris razvoja mesta Ljubljana, nastanka meščanstva ter razvoja meščanskih pravic in častnih nazivov. V drugem delu pa so s kratkimi biografijami predstavljeni častni meščani, častni člani mestne občine in častni občani; sledijo si po kronološkem redu glede na pridobitev častnega naziva. Oba dela spremlja izbor slikovnega gradiva iz muzejskih in arhivskih zbirk.

Prejemniki naziva in časti kot pričevalci zgodovine mesta

V izboru oseb, ki smo jim v Ljubljani podelili naziv častnega meščana, lahko sledimo zgodovini mesta, saj je Ljubljana v obdobju dobrih 200 let zamenjala več državnih ureditev in se iz deželnega glavnega mesta prelevila v glavno mesto samostojne Republike Slovenije.

Ob pregledu seznama častnih meščanov lahko vidimo, da so bili v prvem obdobju med prejemniki naziva večkrat strokovnjaki, zaslužni za uspešno vodenje in podporo projektu izsuševanja Ljubljanskega barja. 
Drugo polovico 19. stoletja je v Ljubljani zaznamoval narodnostni konflikt med Nemci in Slovenci, ki ga je moč zaznati tudi med prejemniki častnih meščanskih pravic, s podelitvijo naziva častni meščan pa se je ljubljanska občina zahvalila tudi več posameznikom, ki so se aktivno priključili organiziranju pomoči, potem ko je Ljubljano leta 1895 prizadel potres. Predlagatelji in občinski sveti niso pozabili na domače gospodarstvo in so zato z nazivom večkrat počastili tudi domače podjetnike in industrialce. 
Šele v obdobju Kraljevine Jugoslavije je mestni svet med izbrance uvrstil tudi prvo žensko. 
V času druge Jugoslavije so bili na vrsti politiki, za danes pa bi lahko rekli, da največ prejemnikov častnega naziva prihaja iz kulturno-umetniških in znanstvenoraziskovalnih vrst.

Številke, če jih razporedimo po zgodovinskih obdobjih, kažejo, da je mestni svet:

• v obdobju avstrijskega cesarstva (1809–1918) imenoval 73 častnih meščanov
• v času Kraljevine Jugoslavije (1918–1941) 12 častnih meščanov
• v 46 letih jugoslovanske federacije (1945–1991) je bilo podanih 9 nazivov
• v samostojni Sloveniji pa do leta 2019 naštejemo 40 podeljenih nazivov