.Razstavo bo na dan odprtja bienala spremljal še umetničin performans v Parku Tivoli, dan kasneje bo v galeriji potekalo druženje z umetnico in v nedeljo pogovor z njo pred Gradom Tivoli. Na sporedu pa bodo tudi zanimiva vodstva in delavnice, preko katerih bodo umetnico in umetniško zvrst performans lahko spoznavali tako mlajši kot tudi starejši obiskovalci. Kuratorka razstave je Yasmín Martín Vodopivec.

Regina José Galindo je umetnica, ki pripada generaciji gvatemalskih umetnikov, ki so ustvarjali v letih največjega nasilja v svoji državi in se razvijali v letih političnega odpiranja in modernizacije, ki sta sledila obdobju državljanske vojne (1960−1996).

Umetniško delovanje Regine José Galindo se je začelo s poezijo in prehod v prostor performativnosti se je zgodil povsem naravno. Spodbudila sta jo vpliv drugih pisateljev in vizualnih umetnikov in predvsem potreba po izražanju same sebe. Njeno umetniško prakso je oblikovalo zavedanje močnega pesniškega naboja telesa, s katerim še danes »upodablja besede«. Njen prehod od poezije k performansu ni osamljen primer, saj so številni ustvarjalci književnosti v vizualni umetnosti, glasbi in performansu odkrivali možnosti poezije onkraj poezije. Performans kot katalizator posredovanja prenesenega sporočila z materializacijo subjekta, objekta in akcije, omogoča formalne in funkcionalne povezave med obema medijema in s tem omogoči nadgradnjo iskanja drugačne vrste recepcije.

Razstavo z naslovom Ura anatomije v Galeriji Jakopič kurira Yasmín Martín Vodopivec in bo predstavila pregled umetničinega dela, v katerem kljub širjenju vsebin in spreminjanju mehanizmov, ostaja poetična komponenta konstantna. Ura anatomije odpira vprašanja o dodelitvi spolnih, kulturnih in družbenih identitet. Regina José Galindo deluje v neprestanem nihanju med dvema poloma – med pesniškim jezikom in telesno akcijo, individualnostjo in kolektivnostjo, med lokalnostjo in globalnostjo. Na ta način izpostavlja razpršenosti identitet, ki z metaforizacijo zgodovinskosti spregovorijo o eksistencialnih konfliktih.

Performansi Regine José Galindo delujejo kot natančen proces postavljanja družbenih diagnoz, nenehnega zastavljanja vprašanj, prek katerih umetnica vabi k skupni izkušnji odpiranja novih prostorov – prostorov za spremembo. Prožnost kroženja vednosti, ki jo dela Galindove vzpostavijo vsakič znova, briše klasične sheme ustvarjanja in sprejemanja ter vabi k prestopanju lastnih meja, kliče po predrugačenju našega izkustvenega sveta.

Vir: MGML