Pridružite se nam na vodstvih, samostojnih ogledih in družinskih delavnicah:

Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15
18.00–24.00 Ljubljana. Zgodovina. Mesto. 
Izberite svoj najljubši ljubljanski čas! Spoznajte zgodovino Ljubljane, njen pomemben geostrateški položaj ter izjemne dogodke od prazgodovine do 20. stoletja. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih, se na razstavi srečajte tudi z vsakdanjim življenjem v mestu in običajnimi ljudmi, ki so v mestu bivali in v njem pustili svoj pečat.
18.00–24.00 RDEČE IN ČRNO, Evropa na ljubljanskem kongresu 1821
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU osvetljujemo mesece, ko je bila Ljubljane prizorišče zgodovinskega dogajanja na področju mednarodnih odnosov Evrope. 
18.00–24.00 Ljubljana v času vojne za Slovenijo 1991
Razstava, pripravljena ob praznovanju tridesetletnice Republike Slovenije, spominja na tedanje dogodke v slovenskem glavnem mestu.
18.00–24.00 Z Ljubo in Ano gremo v Ljubljano (4+) ali Kako je nastajalo najlepše mesto na svetu (8+), samostojni interaktivni ogled za otroke in družine

Mestna galerija Ljubljana, Mestni tg 5
18.00–24.00 Ko gesta postane dogodek
Skupinska razstava Ko gesta postane dogodek je nastajala v tesnem dialogu z umetnicami, s katerim sva kustosinji motrili osnovne razmisleke o solidarnosti kot socialni podpori med ljudmi, med ljudmi in okoljem ter med ljudmi in drugimi živimi bitji. Po izbruhu pandemije koronavirusne bolezni v času snovanja razstave smo okrepile tudi razmislek o solidarnosti med umetniki, kustosi in ostalimi kulturnimi delavci ter kulturnimi institucijami. Vodilni motiv razstave je emancipatorni potencial umetnosti kot platforme za udejanjanje solidarnosti v praksi ter z njo povezanih gest, možnosti in nepredvidljivosti. 

Vila Zlatica, Cesta 27. aprila 47
18.00–24.00 Vila Zlatica, vodstva vsako polno uro v slovenskem in angleškem jeziku
Nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Rožni dolini nudi vpogled v življenje slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.
Vodstva potekajo za skupine do 5 ljudi (samostojni ogledi niso možni). Obvezne vnaprejšnje rezervacije mest sprejemamo v četrtek in petek, 17. in 18. 6., od 8:00 do 14:00 na prijava@mgml.si.

Plečnikova hiša, Karunova 4-6
18.00–24.00 France Tomažič: Prvi diplomant Plečnikove šole v Ljubljani
France Tomažič je kmalu po študiju postal profesorjev asistent, potem pa je v tridesetih letih zapustil akademski svet in našel samosvoj arhitekturni izraz ter postal eden dejavnejših arhitektov moderne funkcionalistične arhitekture na Slovenskem.
18.00–24.00 Plečnikovo domovanje, vodstvo v slovenščini in angleščini
Vodstva potekajo za skupine do 7 ljudi – samostojni ogledi niso možni. Obvezne vnaprejšnje rezervacije mest sprejemamo v četrtek in petek, 17. in 18. 6., od 8:00 do 14:00 na prijava@mgml.si.
18.00–24.00 Okna naj bodo bela, bela, čista, dokumentarni film, angleški podnapisi

Galerija Jakopič, Slovenska cesta 9
18.00–24.00 Na drugi strani: Slovenska fotoreportaža
"Na drugi strani" je rezultat interdisciplinarnega pogleda na reportažno fotografijo skozi perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Četudi ponuja pregled različnih vrst reportažne fotografije in načinov njihove umestitve v tiskane in kasneje elektronske medije, se razstava zavestno zamejuje na podrobnejšo obravnavo izrazno najbolj dovršene vrste reportažne fotografije – fotoreportaže.
21.00 Javno vodstvo po razstavi

Galerija Vžigalica, Trg francoske revolucije 7
18.00–24.00 Svetlobna gverila: Resničnost
Festival že drugič zapored poteka v znamenju epidemije covida-19 in posledičnih ukrepov, ki kulturnemu življenju nikakor ne prizanašajo. Resničnost, ki se nam je zgodila v zadnjem letu dni, nas producente do zadnjega trenutka pušča v negotovosti – a z nekaj sreče bo tudi tokrat vse steklo po načrtih in se bomo ob toplih pomladnih nočeh že petnajstič zapored predajali užitkom, ki jih prinaša umetnost v spregi s svetlobo.

Bežigrajska galerija 1, Dunajska 31
18.00–20.00 Marko Tušek: Prehod, Slike, ogled razstave

Bežigrajska galerija 2, Vodovodna 3
18.00–20.00 Tugo Šušnik: Slike in objekti - Zbirka Dušana Arzenška
Razstava slik in objektov Tuga Šušnika, enega izmed pomembnih likovnih ustvarjalcev 20. stoletja pri nas, predstavlja izbor del iz različnih obdobij iz zbirke Dušana Arzenška.   

Arheološki park Emonska hiša, Mirje 4
18.00–20.00 Po rimski Ljubljani, krožna arheološka pot po centru Ljubljane, ogled
Podajte se na pot po 2000 let stari dediščini Emone. Odkrijte starodavne mestne skrivnosti na krožni poti po rimski Ljubljani. Obiščite Emono v treh arheoloških parkih: Emonska hiša, Zgodnjekrščansko središče in Rimski zid ter na drugih prepoznavnih točkah antičnih spomenikov v Ljubljani, ki so povezavni v dvokilometersko krožno pot.

Arheološki park Zgodnjekrščansko središče, Erjavčeva 18
18.00–20.00 Ogled parka, arheološke in ustvarjalne delavnice za družine 
Pridružite se kratkim ogledom ostankov rimskih hiš in kristilnice in se prepustite ustvarjalnosti pri izdelavi mozaikov, oljenk in še česa. Preizkusili se boste lahko tudi v vlogi arheologov in si odpočili v prijetni senci in družbi lepo ohranjenih rimskih mozaikov. Zbiramo obvezne prijave na prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.
21.00–22.00 Rimljani v Ljubljani, igrane kostumirane pripovedi
V Zgodnjekrščanskem središču se bo v življenje prebudila speča Emona. Zvoki tamburina bodo predramili štiri rimske duhove. Ti vas bodo vsak s svojo doživeto pripovedjo iz Emone popeljali skozi ostanke nekdanje rimske stanovanjske zgradbe, v zasebne terme, mimo večbarvnih mozaikov, do krstilnice z bazenčkom nekdanje krščanske bazilike.
10.00–22.00 EMONA. Po rimski Ljubljani, krožna arheološka pot po centru Ljubljane, ogled
21.30–23.30 Tina Drčar: Ujeta resničnost, svetlobna instalacija, individualni ogledUjeta resničnost je nov projekt umetnice Tine Drčar, ki na štirih lokacijah v širšem središču mesta razstavlja pajkove mreže. Groteskno povečane mreže, izdelane s pomočjo niti, vrvic, trakov in sintetičnih tkanin ter osvetljene s pomočjo UV svetlobe, ponazarjajo aktualno resničnost, našo kolektivno ujetost v času in prostoru. Pestre oblike mrež, kot jih poznamo tudi iz narave, sugerirajo različne stopnje družbenih spon, vendar pa lahko v njih prepoznamo tudi simbol naše omreženosti ter iz tega izvirajoče moči. Kot pravi Drčar, želi s projektom opozoriti predvsem na pomen svobode v današnjem času, na njeno ujetost, nakrhanost ter izmuzljivost.