Ime Igor Andjelič bi moralo biti znano vsakomur,ki je v Ljubljani živel zadnjih petindvajset ali več let, a ne manj kot pregovornih sedem, kar je bil iz teksture Mestnega trga "izbrisan" kafe Minimal, katerega logotip je pobral priznanje v samem New Yorku.

A ker smo na začetku, naj  začnem v Galeriji Škuc, kjer je Igor prvi organiziral "minimalni ritem" druženja, najprej ob otvoritvah, nato pa non-stop, in naredil iz legendarne galerije na Starem trgu, prvega alter-prostora v Ljubljani, prostor urbanega druženja,kot si ga je alternativna populacija želela tudi v centru mesta,in ne le na robu v kleteh Študentskega naselja.

Če preskočimo njegovo art-gostinsko animacijo kluba K4 in Kavarno Pločnik -četudi je bila slednja precej bolj urbano estetska kot sedanja past za turiste na Prešernovem trgu (da o pol-ruralnem Konjskem repu  ne govorimo)- ostaja dejstvo, da je bil kafe Minimal presežek, ki je pritegnil tudi širšo urbano populacijo, in da je njegovo izginotje pomenilo izgubo za center mesta.

A sedaj se "Minimal" vrača; je malce stran od  centra stare Ljubljane in v zares minimalnem prostoru na Bregu, a to je lepo v duhu kriznega časa, ki ga lahko ignorirajo le novi bogataši. Vsebina pa bo znova "urbani minimalizem" foto-galerije, kot bo pokazala že prva razstava-koncept, ki bo označila otvoritev v soboto 5.oktobra: razstavljene bodo samo tri fotografije iz klasičnega filma italijanskega neorealizma "Tatovi koles" z Andjeličevo avtorsko intervecijo. Naslov razstave:"Happy End", vendar: izginotje kolesa na eni fotografiji , izginotje kolesarja- tatu na drugi, na tretji pa anonimna množica kolesarjev na ozadju sodobnega spalnega naselja- to so tri  metafore devolucije sodobne družbe- nekoč družbe pomanjkanja, nato blagostanja- in danes- krize, brezupa, a v prav v vračanju h kolesu morda tudi upanja za začetek nove samo-omejene  civilizacijske paradigme; galerija pa tudi možnost alternativne družabnosti-

Sicer pa- pridite od sobote (otvoritev  ob 17.uri) na Breg18 in se prepričajte.