Lilith Cage je glasbena zgodba z dolgoletnim ozadjem ter preteklostjo, s pedigrejem, ki sega v odmaknjena osemdeseta leta, ko sta svoje glasbeno sodelovanje v zasedbi Kuga začela kitarist Vili Domijan ter bobnar ter soustanovitelj brežiške zasedbe Demolition Group, Matjaž Pegam. Kratka, a intenzivna glasbena zgodba s svojo vizijo punka jima morda ni bila usojena,  a mnogo let po prvem koraku sta skupno vizijo in slo po glasbenem ustvarjanju vnovič združila, spihala prah z materiala, ki je prestopal meje konvencionalnega in hrepenel več kot le po posnemanju in terasnih ekskurzih v varno in znano. V njuno družbo je kmalu pristopila ženska z energičnim in ravno prav sanjavim vokalom Lili Žigo, celoto pa je kmalu dopolnil še basist Tomi Tršar.
Eterični spoj analognega in prefinjene elektronike, oplemeniten z noto revolta in subtilno atmosfero, v svetu mačističnega rocka prinaša v prvi plan žensko energijo in upornega duha prve ženske upornice Lilith.
Rezultat sinergije Posavsko-Primorske zasedbe je ezoterika, alternativni ekskurz v področje meditativnega shoegazea, post punkovske ekstravagance, ki je elegična, kontemplativna in topla, v svojih optimističnih podtonih pa združuje ravno pravšnje odmerke temačnosti in eskapistične meditativnosti. Pop z alter podstatjo se spleta v celoto trinajstih skladb, ki uravnotežujejo igrivi spoj analognega ter okusno začinjenega digitalnega. Moškemu principu na sebi lasten način oponira ženska v svoji mehki, a usodni ognjeni biti. V osnovnem zvoku skupine lahko zaznamo najboljše prvine osemdesetih, pratemelji punka pa so tokrat odstopili od revolucionarnosti, revolta in anarhizma ter ostrino konfrontacije zamenjali z repetitivno in ravno prav melanholično mešanico, ki  nenadejano in trajno zadane z močnim, usodnim »after tastom«.

Glasba kvarteta Lilith Cage je glasba s karakterjem, harmonijo in občutkom za melodičnost. Morda res ne stavi na decibele in distorzije, ponuja pa atmosferično poetiko okusno spisane lirike, ki stopnjuje reformo koncepcije preteklosti in nekdanjih vizij glasbe. Igro dokazovanja zamenjuje igra užitka, željo po ugajanju zamenjuje edina prava agenda sledenja lastni ideji in želji po ustvarjanju. Prometejska igra sedanjosti je vseeno revolt na ravno prav zadržani način, feminizirana podstat pa oponira mačizmu in igri na prvo žogo. Bolj kot poudarjanje mondenosti in aktualnosti je tu pomembna karakterna drža benda, ki funkcionira ravno prav zamaknjeno, eklektično, a obenem koncizno, da vam spolzi s počasnim ritmom in vztrajnostjo globoko v podkožje ter vas uroči in odreši skrbi časov, v katerih ždimo prekleto predolgo.
Album Trailer / Shadows (Lilith Cage): https://www.youtube.com/watch?v=md8sbrBHl0Q
PODATKI O SKLADBI »Witches«:
Lili Žigo - vokal
Vili Domijan – kitara
Tomi Tršar – bas kitara
Matjaž Pegam – bobni, tolkala
Glasba/Tekst/Aranžma/Produkcija – Lilith Cage