Dnevi evropske kulturne dediščine (DEDK) pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije z dogodki in izobraževanji opozarjajo na pomembnost kulturne dediščine. Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine se odvijajo med 28. septembrom in 10. oktobrom na temo Spoznaj? Varuj! Ohrani.

Namen DEKD je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini in kulturni raznolikosti Evrope.

Program v knjižnicah

Ljubljana v gibljivih slikah: mesto po potresu – dr. Peter Krečič

29. september ob 19.00 - Slovanska knjižnica, dvorana

V letošnjem ciklu domoznanskih večerov Ljubljana v gibljivih slikah se osredotočamo na naravne in druge nesreče, ki so skozi zgodovino doletele našo prestolnico. Na septembrskem dogodku bomo pozornost posvetili potresu, ki je leta 1895 močno prizadel Ljubljano. Dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, ki že desetletja preučuje življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika, nam bo predstavil, kako se je po potresu spremenila arhitekturna podoba našega mesta. Pred predavanjem bo ogled dela dokumentarne oddaje o posledicah potresa izpred 125-ih let, iz arhiva RTV Slovenije (Žarišče, 1995, režiser Vojko Boštjančič).

Znanci z velike ceste: Tobačna tovarna – dr. Blaž Vurnik

29. septembra ob 18.00 - Knjižnica Prežihov Voranc

Ob 120. obletnici rojstva Toneta Seliškarja, ki je v otroštvu živel na hišnem naslovu Tržaška cesta 17 v Ljubljani in je svoja mladostna leta opisal v povesti Deček z velike ceste, pripravljamo niz predavanj o pomembnih ustanovah in posameznikih s Tržaške ceste, ki so pustili pečat temu delu Ljubljane. Med takimi je tudi Tobačna tovarna, zato smo na pogovor povabili kustosa Mestnega muzeja v Ljubljani dr. Blaža Vurnika, ki nam bo razkril zgodovino Tobačne in njen vpliv na življenja Vičanov, Ljubljančanov in okoliških prebivalcev.

Kako nas lahko kulturna dediščina usmerja v sodobnosti in prihodnosti? – dr. Janez Bogataj

30. september ob 18.00 - Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje

Janez Bogataj je v zadnjih dveh letih objavil pri založbi Hart tri knjige, ki se po tematiki povezujejo s kulturno dediščino. To so dela: Z Valvasorjem za mizo (2019), Slovenja – Kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine (2018) in Balkana ter Kokoška Fani o Sloveniji (2020). Knjiga o Valvasorjevih pričevanjih o prehranski kulturi na Kranjskem je prejela ugledno mednarodno priznanje Gourmand World Cookbook Award. Vse tri knjige so pomembne za sodobne premisleke, s katerimi zgodbami ter razpoznavnostmi bomo vstopali v naslednja leta vedno bolj globalnega sveta. 

Lepote naše dežele – Društvo likovnikov Ljubljana

1.–12. oktober - Knjižnica Zalog

Razstavljena dela ljubiteljskih likovnikov so posvečena ohranjanju kulturne in naravne dediščine.

Leon Štukelj, telovadec in sokol

1. oktober ob 18.30 - Slovanska knjižnica, dvorana

Leon Štukelj je s tremi zlatimi olimpijskimi kolajnami najboljši slovenski telovadec in športnik vseh časov. O njegovem življenju in športnih dosežkih bo spregovoril dr. Ivan Čuk iz Fakultete za šport UL.  Predavanje je del razstave 90 let telovadbe za Bežigradom, ki so jo pripravil v ŠD Sokol Bežigrad in bo v avli knjižnice na ogled do 30. oktobra 2020.

Razstava klekljanih čipk – OŠ dr. Vita Kraigherja

6. oktober–9. november - Knjižnica Škofljica

V vitrinah klekljane čipke razstavljajoi učenci OŠ dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane pod vodstvom mentorice Tanje Oblak, pedagoginje v kulturi in interpretatorke kulturne dediščine. 

90 let telovadbe za Bežigradom – ŠD Sokol praznuje

7. september–30. oktober - Slovanska knjižnica, preddverje

V prostorih gostilne Fortuna za Bežigradom je bilo 10. 7. 1930 ustanovljeno sokolsko društvo Sokol Ljubljana III. Ob devetdesetletnici nastanka so v Sokolu Bežigrad pripravili pregledno razstavo o življenju in delu svojega športnega društva in jo na ogled postavili v preddverju Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad.

Hugo Wolf 160 let nazaj – dr. Mitja Reichenberg

8. oktober ob 18.00 - Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje

Slovenija je leto 2020 razglasila za leto Huga Wolfa, skladatelja slovenskega rodu, verjetno najbolj znanega po samospevih. Rodil se je leta 1860 v Slovenj Gradcu. Njegova glasba sega od samospevov in opere do orkestrskih, cerkvenih in komornih del. V srečanju bomo pregledali skladateljevo življenje prek zanimive glasbene zapuščine ter premislili, zakaj mu je bil prav samospev tako blizu.

Slovenske svetovne znamenitosti v ljudski dediščini – Dušica Kunaver

8. oktober ob 18.30 - Knjižnica Bežigrad, dvorana

Davno preden se je znanost dokopala do svojih spoznanj je naše ljudstvo našlo odgovore na vrsto vprašanj o nastanku dežele in o njenih znamenitostih. Najznamenitejše presihajoče jezero na svetu je nastalo po nasvetu dobrosrčnega povodnega moža, ki je želel pomagati dvema zaljubljencema.  Najstarejša turistična jama na svetu je dobila ime po svojih stanovalkah - vilah. Izbor čudes naše dežele nam bo predstavila velika poznavalka ljudske dediščine.

Izlet v Horjul, deželo Kristine Brenkove

10. oktober ob 8.30 - Knjižnica Bežigrad

Pridružite se nam na sprehodu po ljubljanski okolici, na katerem bomo obiskali rojstno vas dr. Kristine Brenkove in se povzpeli na bližnji vrh, prebirali odlomke iz njenih del, se igrali igre iz njene mladosti ter peli ljudske pesmi. Na poti bomo izbirali lažje poti, primerne tudi za otroke, kljub temu je za hojo priporočljiva ustrezna obutev. Zbirno mesto je v Horjulu, na parkirišču Metrela. Za lažje načrtovanje so zaželene prijave v Knjižnici Bežigrad, na bezigrad@mklj.si ali 01 308 5301.

Pravljice iz zakladnice evropske kulturne dediščine

• 5. oktober ob 17.30 Knjižnica Jurij Vega
• 6. oktober ob 17.00 Knjižnica Savsko naselje
• 7. oktober ob 17.00 Knjižnica Črnuče
• 8. oktober ob 17.00 Knjižnica dr. France Škerl
• 8. oktober ob 17.00 Knjižnica Glinškova ploščad

Oktober je čas, ko se zopet srečamo na urah pravljic v naših knjižnicah. Prva srečanja bomo izkoristili za obujanje zgodb iz zakladnice naše dežele in sosednjih držav.

Obvezne prijave v knjižnici, na 01 308 53 00 ali bezigrad@mklj.si.