Ana Sluga in Neja Zorzut pristopata k vprašanju statusa objekta in načinom, kako objekti človeka naslavljajo z različnih estetskih in tematskih izhodišč. Slikarstvo je v njuni praksi »objekt« teh transakcij, ki se na eni strani odvijajo na ravni semiotične strukture reprezentacije, na drugi pa se projicirajo v dejansko prostorsko in fizično razsežnost. Teme, ki se odpirajo v slikarstvu Ane Sluga, so proizvod konfiguracij in konteksta, v katerih se pojavljajo njeni objekti. Čeprav slikarkin interes ni usmerjen na upodabljanje predmetov, se ravno na njih – fotografijah, plovilih, žarnicah, industrijskih elementih, bombah in marsičem, česar z gotovostjo sploh ne moremo prepoznati – ustavimo najprej. Predmeti na slikah so nosilci spomina in posredniki zgodb, obenem pa so osamosvojeni in izdvojeni iz vsakršnega narativnega konteksta. Neja Zorzut k objektu pristopa z drugačne perspektive. Zanima jo fizični udar objekta v prostor in na telo ter njuno mestoma skoraj somatično zlitje. Na ta dela se ne odzivamo z distančnostjo pogleda, ampak senzorični aparat aktivirajo celoviteje. Pri razumevanju slikarstva se Zorzut torej odmika od njegovega esencialističnega in na slikovno površino zamejenega koncepta. Slika ni privilegiran objekt, ampak stvar, ki je v relaciji z drugimi stvarmi v okolju.

Dialog med umetnicama se oblikuje na ravni sodobnega statusa objekta in odnosov, ki jih z objekti vzpostavljamo.

Iz besedila dr. Nadje Gnamuš, kuratorke cikla Inside Out VII.

vir: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana