V četrtek, 16., in petek, 17. oktobra, se obeta že 18. festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus. Vsakoletni dogodek, namenjen šolajoči se mladini, letos v ospredje postavlja temo biomimikrije. Festival vključuje interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Njegova značilnost je interdisciplinarnost, saj otroci z umetniškim izražanjem raziskujejo osnovne znanstvene pojme in principe. Del programa bo namenjen tudi širši javnosti. V petek, 17. oktobra, bodo od 17.00 do 19.30 na voljo raziskovalne delavnice, ki jih bodo vodili mentorji znanstvenih ustanov, društev in zavodov. Pridružil se nam bo tudi mojster pomnjenja, prvak v recitiranju decimalk števila pi in navdušenec nad znanostjo Nik Škrlec. Pestro dogajanje za otroke od šestega leta dalje bo v otroškem laboratoriju in Festivalni dvorani. Vstop bo prost.

Festival Hokus Pokus, ki ima dolgo in bogato tradicijo, vsako leto združuje znanost in umetnost ter prinaša svež, inovativen pristop k izobraževanju mladih. Tako umetnost kot znanost črpata navdih iz narave, zato sta tesno povezani. Otroci so po naravi radovedni – z opazovanjem in raziskovanjem iščejo odgovore na številna vprašanja ter na ustvarjalen način spoznavajo svet, ki jih obdaja.

Festival se vsako leto posveča aktualnim temam. Med preteklimi so bile na primer narava, tehnologija, človeško telo, evolucija, prostor in ravnotežje ter lastnosti snovi. Letošnja tema nosi naslov BIOMIMIKRIJA – področje znanosti, ki črpa navdih iz naravnih oblik, procesov in ekosistemov ter tako spodbuja inovacije za vsakdanje življenje.

Človek je že od nekdaj posnemal naravo, ki je skozi evolucijo uskladila lepoto in funkcionalnost. Ni naključje, da številni veliki izumi izvirajo prav iz naravnih principov. Narava je naša učiteljica, polna skrivnosti, ki jih je treba prepoznati in razumeti – to so vedeli že mnogi raziskovalci.

Primeri biomimikrije v praksi:

·         Gekoni in njihov prisesni aparat na konicah prstov so navdihnili bioinženirja Jeffreyja Karpa pri razvoju nove vrste medicinskega traku, ki bi lahko nadomestil šive pri ranah.

·         Švicarski inženir George de Mestral je po sprehodu s psom opazil, da se cofki repinca prilepijo na dlako. Mehanizem kaveljčkov in zank je uporabil kot navdih za izum ježka (velcro), ki je danes uporabljen na številnih oblačilih in obutvi.

·         Sodobni znanstveniki izdelujejo rastlinjake z nizkoenergetskim prezračevanjem po vzoru termitnjakov, ki s svojo strukturo omogočajo pasivno hlajenje zraka.

·         Drugi raziskovalci so med proučevanjem komarjevega rilčka razvili iglo s tremi zobci, ki bistveno zmanjša bolečino ob injekciji.

Na festivalu Hokus Pokus tradicionalno sodelujejo številne ustanove, zavodi, društva in posamezniki s področja znanosti in naravoslovja ter različni interdisciplinarni umetniki. Pionirski dom se je letos povezal z vsestranskim ustvarjalcem in naravoslovnim navdušencem, pravim čarodejem znanosti, Nikom Škrlecem. Na festivalu sodelujejo tudi Prirodoslovni muzej, Tehniški muzej Slovenije, Rampa Lab, društvo Trajna, Botanični vrt, društvo za ustvarjalno skupnost Preplet in Nadina Kosinac. Za mlade raziskovalce bo v petek, 17. oktobra, od 17.00 do 19.30 na voljo kar devet raziskovalnih delavnic, ki bodo potekale v Festivalni dvorani in otroškem laboratoriju Pionirskega doma.

S Pionirskim domom bo na delavnici Velcro ježek mogoče spoznati mehanizem, ki se skriva za čarovnijo povsem vsakdanjega opravila, kot je obuvanje čevljev. Zakaj čevelj ne zdrsne z noge, ko ga zapremo z ježkom? Ugotovili bomo, po vzoru katere rastline so razvili princip velcro ježka, kako deluje njegova oprijemalna moč ter zakaj je postal nepogrešljiv material ne le v svetu tekstilij, temveč tudi na številnih drugih področjih. Državni prvak v recitiranju decimalk števila pi in mojster pomnjenja Nik Škrlec bo za otroke pripravil možganske dogodivščine, ki jih ne gre zamuditi. Prirodoslovni muzej bo predstavil jajce in razkril, kaj se skriva pod lupino. Spoznali bomo ptice in ponovili, kako poteka njihovo razmnoževanje. Potipali bomo različne lupine in gnezda, otipali peruti in peresa, ugotovili, kako so ptice prilagojene na letenje, ter spoznali njihov način prehranjevanja. S Tehniškim muzejem Slovenije bomo spoznali najlepše prebivalce Ljubljanskega barja, metulje. Preučili bomo pet posebnih vrst: barjanskega okrčka, citrončka, kapusovega belina, lastovičarja in jadralca. Izvedeli bomo, kako se razlikujejo med seboj, in ustvarili svojega metulja. Z Rampa Labom bomo na delavnici Thereglena izdelali elektronsko zvočilo, ki podobno kot najstarejši elektronski inštrument teremin spreminja zvok brez dotika. Spoznali bomo osnovne elektronske komponente, sepreizkusili v spajkanju, usvojili osnove glasbene sinteze ter na kreativen način raziskali enocelični organizem evgleno. Z društvom Trajna bodo otroci izdelali papir iz biomase invazivnih rastlin in spoznali alternativne možnosti izdelave papirja. Z Botaničnim vrtom bomo na delavnici Rastline nam pomagajo pri izumih spoznavali biomimikrijo. Ogledali si bomo različne rastlinske materiale in si zamislili inovativne izume oziroma rešitve za človeške probleme. Društvo za ustvarjalno skupnost Preplet bo udeležencem delavnice Drevesna mreža – skupaj smo močnejši s kratko raziskovalno zgodbo, gibalno igro z vrvico in ustvarjalno nalogo predstavilo, kako pomembne so povezave in podpora – tako v gozdu kot tudi med ljudmi. Navdušena naravoslovka Nadina Kosinac bo otroke na delavnici Inovativni mehanizmi narave z interaktivnimi in senzoričnimi aktivnostmi popeljala v raziskovanje najbolj zanimivih pojavov v naravi. Odkrili bomo nekaj mehanizmov pri živalih in rastlinah ter z eksperimenti preverili, kako jih je človek oponašal pri najrazličnejših izumih.

Vsi zvedavi, vedoželjni in ustvarjalni mladi obiskovalci se bodo lahko udeležili brezplačnih interaktivnih delavnic, možganskih dogodivščin z izjemnim Nikom Škrlecem in spremljevalne razstave Inovativni mehanizmi narave, pod katero se podpisuje Nadina Kosinac.

Izberi ustvarjalnost. Do Art Smart.