Evakuacija iz objekta v primeru požara, potresa, poplave ali drugih izrednih razmer naj bi potekala hitro in tekoče, kar dosežemo le s premišljenih načrtovanjem evakuacijskih poti. Pri načrtovanju je treba upoštevati, da se nekatere osebe ne bodo mogle evakuirati same, če so tako ali drugače gibalno ovirane.

V Sloveniji se vsako leto gasilci borijo s številnimi požari, naša država pa se nahaja tudi na potresno ogroženem območju, zato jo prav tako lahko prizadene močnejši potres ali druga naravna nesreča. Za čim boljšo pripravljenost na morebitne izredne razmere je zato treba razmišljati o sprejemanju preventivnih varnostnih ukrepov, ki bodo zagotovili hitro in varno evakuacijo vseh skupin prebivalstva. Evakuacijske poti morajo biti načrtovane in izvedene tako, da omogočajo varen izhod vsem uporabnikom, tudi slepim, gluhim, gluhoslepim in tistim z gibalnimi omejitvami, kot so invalidi, starejši, nosečnice ter poškodovanci.

Evakuacija funkcionalno oviranih oseb iz stavb

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je zato z namenom osveščanja in izobraževanja strokovne ter širše javnosti potekal seminar z naslovom Evakuacija funkcionalno oviranih oseb iz stavb, ki sta ga organizirala Slovensko združenje za požarno varstvo in Zavod Brez ovir v sodelovanju z Zavodom Dostop in nizozemskim podjetjem za evakuacijsko opremo Escape Mobility. Izvedli so tudi praktični prikaz evakuacije osebe po stopnicah z evakuacijskimi pripomočki. Srečanja so se udeležili predstavniki gasilskih organizacij, vladnih in drugih javnih ustanov, projektanti, upravljavci stavb idr.

V primeru nujne evakuacije iz objekta zaradi požara, potresa, poplave ali drugega razloga je treba pomisliti tudi na reševanje ljudi, ki sami ne morejo hoditi, ali pa imajo težave s hojo in orientacijo. Andreja Albreht, direktorica Zavoda Dostop, je pojasnila: »Bistvo vseh členov v zakonodaji je to, da nihče ne sme biti prikrajšan pri dostopu do storitev, prostorov ali informacij samo zaradi tega, ker ima nekakšno oviranost. Se pravi, vsi moramo enakopravno dostopati do trga. In pomembno dejstvo pri zagotavljanju dostopa do prostorov ali storitev, ki se dostikrat pozablja, je, da imajo gibalno ovirani tudi enakovredno možnost evakuacije.«

Evakuacijske poti moramo načrtovati premišljeno, saj lahko le tako vsem omogočimo, da varno zapustijo stavbo v sili. Načini in rešitve za brezhiben načrt evakuacije so različni, pri načrtovanju pa je najpomembnejše, da imamo ves čas pred očmi uporabnike in da se zavedamo, da so ti uporabniki zelo različni, je prepričana Albrehtova. Načrtovalci evakuacije morajo vedeti, kakšni stanovalci se nahajajo v objektu. Kdo so uporabniki stavbe, je treba upoštevati tudi pri oceni požarne ogroženosti.  

Ustrezno in pravočasno načrtovanje evakuacije

Mateja Gris iz Slovenskega združenja za požarno varnost je poudarila: »Prebivalstvo se stara, med uporabniki stavb so poleg starejših tudi otroci, osebe na invalidskih vozičkih, slepi, gluhi, naglušni, ljudje z različnimi poškodbami. Treba je pomisliti vnaprej, če imamo v stanovanjskem bloku, hiši ali javni ustanovi človeka, ki je odvisen od pomoči drugega. Vnaprej moramo predvideti, kako organizacijsko pomagati človeku, ki ne more hoditi po stopnicah. Za evakuacijo na posteljo vezane osebe sta običajno potrebna dva človeka, predvsem pa določen čas.«

V Pravilniku o univerzalni graditvi in uporabi objektov je napisano, da je treba urediti stavbe po mednarodnem standardu SIST ISO 21542, v katerem so določene tudi ureditve evakuacijskih poti. Mateja Gris je razložila: »Evakuacija naj bi potekala v treh fazah: prva je umik iz stanovanja, druga je vertikalni umik iz zgornjih nadstropij navzdol, tretja pa je umik iz stavbe. V drugi fazi se evakuiranci srečujejo z vprašanjem, ali iti po stopnicah ali z dvigalom. Seveda vemo, da se z navadnim dvigalom takrat ne smete peljati. Obstajajo sicer evakuacijska dvigala, ki jih imajo gasilci, v stanovanjskih stavbah pa jih praktično ni, zato ne moremo računati na evakuacijo z dvigalom.«

Kako torej evakuirati gibalno ovirane osebe?

David Švagelj iz Zavoda Brez ovir ugotavlja: »Čeprav postajajo javne zgradbe, poslovni in stanovanjski objekti vse bolj dostopni tudi gibalno oviranim ljudem, se velikokrat premalo pozornosti posveča evakuaciji ranljivih skupin v primeru izrednih razmer. Za hitro evakuacijo vseh je treba zgradbe opremiti z ustrezno evakuacijsko opremo.« Poznamo različne pripomočke za evakuacijo oseb z različnimi oviranostmi, ki jih lahko načrtovalci evakuacijskih poti vključijo v svoj načrt. Najpogosteje se za prevoz gibalno oviranih po stopnicah uporabljajo evakuacijski stoli, posebne blazine in podloge za vzmetnice.

Zavedanje in odgovornost načrtovalcev evakuacijskih poti, da so v objektu tudi ljudje z gibalnimi omejitvami, je ključnega pomena. Joep Cuijpers iz nizozemskega podjetja Escape Mobility je razložil, kakšna evakuacijska oprema je primerna za reševanje: »Na ravnih stopniščih lahko uporabimo evakuacijske stole, medtem ko na spiralnih in drugih zavitih stopnicah evakuacijskih stolov ne moremo uporabljati – v tem primeru potrebujemo evakuacijske blazine. Evakuacijski stol lahko enostavno upravlja ena oseba, zato je najboljša rešitev za evakuacijo gibalno ovirane osebe.«

Evakuacijske blazine pa morata vedno upravljati dve osebi, saj je reševanje na blazinah težje, ker se uporabljajo za vleko evakuiranih oseb po tleh. Na podoben način kot blazine delujejo tudi posebne evakuacijske podloge, ki se jih namesti pod vzmetnice, je pojasnil Cuijpers. Te se uporabljajo v bolnišnicah ali oskrbovalnih domovih, kjer so ljudje nameščeni na postelje, da se evakuira ležečo osebo vključno z vzmetnico, na kateri ležijo. Podloge imajo namreč močne varnostne pasove, s katerimi privežemo bolnika na vzmetnico.