Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 23.10.2017

pretežno oblačno
Zvečer bo oblačno s padavinami, tudi posameznimi nevihtami, ki bodo ponoči od zahoda slabele in do jutra že večinoma ponehale. Ponekod bo pihal severni veter, na Primorskem sprva močna burja, ki bo postopno slabela in do jutra ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, ob morju okoli 11 stopinj C.
7°C | 14°C
torek, 24.10.2017
4°C | 17°C
sreda, 25.10.2017
3°C | 15°C
četrtek, 26.10.2017
3°C | 20°C
petek, 27.10.2017
6°C | 19°C
Opozorila
Nedelja, 22.10.2017 ob 17h
Zvečer bo na Primorskem pihala zmerna do močna burja. Na izpostavljenih mestih bodo najmočnejši sunki vetra dosegali hitrost od 100 do 120 km/h. Že v drugi polovici noči na ponedeljek bo hitro slabela.
7°C
14°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Evropski projekti

Zaščita hrošča puščavnika


OBČINSKE, EVROPSKI PROJEKTI

| |
16.03.2013      14:30
A A

Zaščita hrošča puščavnika


Skrb Mestne občine Ljubljana za zelo ogroženo vrsto hrošča Puščavnika (Osmoderma eremita), ki v mnogih koncih stare celine velja že za izumrlega.


Deli:

Zaradi nevarnosti porušitve je bilo potrebno stara drevesa divjega kostanja v Jakopičevem drevoredu posekati in tako zagotoviti varnost obiskovalcem parka. Ob poseku pa so raziskovalci ugotovili, da dupla starih kostanjev naseljuje izjemno redek in v Evropi zelo ogrožen hrošč puščavnik (Osmoderma eremita). Ta velik hrošč po mnogih koncih Evrope velja za izumrlega, Ljubljana pa je eno redkih mest, ki se lahko ponaša z veliko populacijo te redke žuželke.

 

Za Mestno občino Ljubljana (MOL) projekt »Favna hroščev evropskega varstvenega pomena v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib« izvajaja Nacionalni inštitut za biologijo, ki bo redekega hrošča pomagal tudi zaščititi.

 

Puščavnik prvič opisan leta 1763

 

Puščavnika je prvič za znanost prav iz Slovenije opisal znameniti naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli leta 1763 in morda se je z njim srečal prav v Ljubljani, ki jo je večkrat obiskal. “Da bi ohranili to izjemno bitje, smo se na Mestni občini Ljubljana odločili, da posekana debla, v katerih duplih so zarodi tega hrošča, ohranimo po navodilih stroke,” so zapisali na MOL v sporočilu za javnost. Nekatera posekana drevesa z dupli in ličinkami puščavnika so tako bila preseljena na, tako za ljudi kot tudi puščavnika, ustrezno mesto. Tako bodo lahko živali zaključile fazo ličinke in se bo ohranila populacija puščavnikov v mestnem parku Tivoli, ki je ključnega pomena na območju celotne Slovenije. Delno zakopana debla po ocenah nudijo preživetje še nekaj nadaljnjim generacijam tega hrošča.

 

Življenje puščavnika

 

Razvoj puščavnika poteka v lesnem mulju dupel starih listnatih dreves. Odrasli so sila lenobne živali in se večinoma zadržujejo na rodnem drevesu ali pa letijo na zelo kratke razdalje, zato so sklenjeni sestoji ustreznih dreves za vzdrževanje populacije izjemno pomembni. Puščavnika bomo zato videli leteti zelo redko. Večinoma v sončni pripeki le ždijo ob duplu, samci pa pri tem oddajajo močno dišeč sladkoben vonj, s katerim privabljajo samice. Ličinke žive v lesnem mulju in obgrizujejo leseni del dupla. Ob tem je v duplu mogoče najti množico iztrebkov, ki so zaradi velikosti dobro prepoznavni. Gre namreč za največjo evropsko minico in za največjega hrošča, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Razvoj poteka dve do tri leta, ponekod tudi štiri, kar je odvisno od prehrambne kvalitete mulja. Vrsta je v Sloveniji še vedno slabo poznana, sicer pa gre po Direktivi EU o habitatih za prioritetno varstveno vrsto v okviru evropskega omrežja Natura 2000.

 

Prvi popisi puščavnika v mestnem parku Tivoli so bili opravljeni že v letih 2010 in 2011, ko je bila prisotnost puščavnika, odraslih hroščev ali ličink, potrjena v 17 % pregledanih dreves, kar glede na do sedanje najdbe iz Slovenije kaže na dokaj močno populacijo. Gre za stara drevesa divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) in lipe (Tilia sp.) z dupli, večinoma v drevoredih parka Tivoli. Ta drevesa so izjemnega pomena za ohranjanje tivolske populacije puščavnika, zato je ustrezno upravljanje z drevoredi na območju ključnega pomena.

 

Vir: Oddelek za varstvo okolja MOL

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ljubljana!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Koledar dogodkov Preglej vse
Oktober 23 24 25 26 27 28 29 30 31
23.10.2017 | Družabni dogodki
Alzheimer Cafe
23.10.2017 | Umetnost
Republika Slovenija
23.10.2017 | Kultura
Cvetje Rusije - VIII. mednarodni kulturni festival
23.10.2017 | Umetnost
Republika Slovenija
23.10.2017 | Kultura
Zbor duhovenstva Sankt Peterburške metropolije
25.10.2017 | Družabni dogodki
Alzheimer Cafe
26.10.2017 | Umetnost
Človek, ki je gledal svet
26.10.2017 | Umetnost
Človek, ki je gledal svet
29.10.2017 | Tečaji in delavnice
Foto delavnica s kostanjevim piknikom
29.10.2017 | Tečaji in delavnice
Foto delavnica s kostanjevim piknikom
23.10.2017 | Družabni dogodki
Alzheimer Cafe
23.10.2017 | Umetnost
Republika Slovenija
23.10.2017 | Kultura
Cvetje Rusije - VIII. mednarodni kulturni festival
23.10.2017 | Umetnost
Republika Slovenija
23.10.2017 | Kultura
Zbor duhovenstva Sankt Peterburške metropolije

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo