V središče letošnje tradicionalne akcije Za lepšo Ljubljano postavljamo naš odnos do odlaganja odpadkov. Še posebej v naravi naj velja: kar prineseš s sabo, s sabo tudi odneseš.

Epidemija koronavirusa je spremenila naša življenja in marsikatero našo navado. Marsikoga je spodbudila k pogostejšemu preživljanju prostega časa v naravi, pri tem pa ne smemo pozabiti ohranjati spoštljiv odnos do ljudi in do okolja.
Smetenje in odlaganje odpadkov, kamor ti ne sodijo, vpliva na kakovost življenja nas vseh, obremenjuje okolje in negativno vpliva na zdravje ljudi, ogroža živali, komunalnim delavcem pa povzroča dodatne obremenitve.

Prosti čas v naravi - ne puščajmo sledi

Še posebej v naravi naj velja, da kar s sabo prineseš, s sabo tudi odneseš. Zaprtje gostinskih lokalov in možnosti za druženja v njih je doprineslo k povečanju uporabe najrazličnejše embalaže, predvsem tiste »za s seboj«. Spremenil se je način druženja, iz gostinskih lokalov in teras smo se preselili na javne zelene površine in v naravo. Posledice takšnega načina preživljanja prostega časa so hitreje polni koši za odpadke na javnih površinah, na primer v parkih in na otroških igriščih. Odpadki pogosto končajo na tleh ali ob klopeh, pa tudi v naravi.

Da so javne površine res močno obremenjene z odpadki, kaže tudi podatek JP VOKA SNAGA, da je bilo lani samo pri čiščenju zelenih javnih površin zbranih skoraj 50 ton več odpadkov kot leta 2019.

Biološki odpadki ne sodijo v naravo

Ne samo odpadna embalaža, tudi biološko razgradljivi odpadki ne sodijo v naravo, pa naj bodo to zeleni odrez, sadni olupki ali papirnati robčki.

• Olupki citrusov se lahko razgrajujejo več mesecev, banan celo dve leti. Videz in vonj razkrajajočih odpadkov nas odbijata.
• Za prostoživeče živali biološki odpadki pomenijo povabilo na postrežen obrok brez pretirano vloženega truda, ki je sicer potreben v njihovem naravnem ritmu iskanja in uživanja hrane.
• Če se odvrženi organski odpadki nahajajo v bližini prometnih poti, lahko spravijo v nevarnost živali in ljudi. Poleg tega je večina človeške hrane za živali neprimerna in celo škodljiva.

Vseeno se na sprehodih ne odrecimo praktičnim prigrizkom, kot so banane ali mandarine. Poskrbimo le, da njihove ostanke vržemo v koš ali še bolje: odnesemo s seboj domov in odložimo v domač zabojnik.

Tudi papirnatih in higienskih robčkov ter toaletnega papirja nikar ne mečimo v naravo.

• Toaletni papir se razkraja od enega pa vse do treh let, higienski robčki še dlje.
• Pogled na toaletni papir in papirnate robčke v naravi ni prijeten. Nihče od nas tudi ni navdušen, če jih ponesreči najde pod kakšnim kamnom ali celo stopi nanje, če so prekriti z listjem. Najbrž si tudi ne želite, da toaletni papir v svojo gozdno igro vključujejo vaši otroci ali psi.

Narava ni naše stranišče in tudi v tem primeru naj velja: kar prineseš, tudi odneseš.