Toplotne črpalke za ogrevanje objektov so v Sloveniji relativno nova tehnologija.

V nekaj primerih so se pojavile v začetku 80. let prejšnega stoletja, ko je nastopila naftna kriza (boni za gorivo, parne in neparne registrske številke,...).

V istem času so v Avstriji, Švici in Nemčiji inštalirali nekaj tisoč ogrevalnih toplotnih črpalk.

V Sloveniji je takrat prevladoval predvsem trend postavitve sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode.

V letih okrog 1995 je cena nafte tako padla, da so se celo kmetje, ki imajo v večini tudi gozdove, začeli ogrevati na kurilno olje.

Porast instalacij toplotnih črpalk v Avstriji kaže, da so od leta 1989 (500 inštaliranih toplotnih črpalk) do leta 2001 prišli na 2000 toplotnih črpalk. potem pa je trend narasel, tako da so leta2005 imeli instaliranih  že več kot 6000 ogrevalnih toplotnih črpalk za individualne stavbe.

V Švici so se ogrevali s toplotnimi črpalkami že leta 1937.

V Švici je delež ogrevanja s toplotnimi črpalkami kar 40%, predvsem v individualnih stavbah. Pri njih obstajajo celo zahteve, da moč toplotne črpalke zrak - voda zadostuje za ogrevanje objekta do zunanje temperature -12 °C brez dodatnega ogrevanja ter, da vmes pogrejejo sanitarno vodo na 55 °C.

Lani je bilo v Sloveniji prodanih okrog 200 toplotnih črpalk za ogrevanje objektov.

Trenutne razmere v svetu, v Evropi ter prav tako v Sloveniji kažejo na to, da se cene energentov zvišujejo, predvsem fosilnih goriv, vse več je ekološke zavesti, pritisk k zmanjšanju izpustov  toplogrednih plinov je tudi zakonsko vse močnejši, občutek za rabo obnovljivih virov energije pa je tudi že našel prostor v naših glavah.

V današnjih dneh je v Sloveniji favorizirana  uporaba lesne biomase, kar je sicer za pozdravit, saj je dejansko 100% obnovljiv vir energije za ogrevanje.

So pa sistemi na biomaso  za inštaliranje relativno dragi in gravitirajo predvsem na lastnike gozdov in lesno predelovalne obrate. Pri kurjenju s tem  pa so problematične emisije finih prašnih delcev, saj ima večina peči vgrajen ventilator za prisilni vlek.

Sončni kolektorji praktično niso uporabni za ogrevanje večine obstoječih objektov, razen pasivnih ali nizkoenegijskih hiš na področjih brez temperaturnih inverzij in skoraj stalne megle.

Kolektorji so  uporabni  za pripravo tople sanitarne vode.

Kolektorji delujejo le ko sije sonce, toplotna črpalka pa tudi v temi (črpa shranjeno toploto v zraku, toploto podtalne vode ali zemljine).

V primerjavi s toplotnimi črpalkami za pripravo tople sanitarne vode so  ekonomsko  skoraj neopravčljivi zaradi visoke investicije .