V projektu mreže mest, ki se sofinancira iz programa Evropa za državljane smo poleg Litije vključili še 12 mest iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Portugalske, Malte, Albanije, Litve, Latvije, Hrvaške, Makedonije, Madžarske, Grčije in Bolgarije. Glavni cilj projekta ERAS - Evropsko zavezništvo za podporo prostovoljstvu je tako izmenjati dobre prakse in znanje med mesti na področju prostovoljstva ter tako izboljšati pogoje za razvoj prostovoljstva v partnerskih državah in po Evropi.
Na obisku v Dubrovniku smo obiskali Center za mlade Dubrovnik, kjer je Mestna občina Dubrovnik omogočila brezplačno uporabo prostorov za delovanje nevladnih organizacij, ki izvajajo različne brezplačne programe za mlade. Center je del aktivnosti Mladi in mesto, kot odgovor na potrebe mladih v Dubrovniku. V Dubrovniku se namreč soočajo z izseljevanjem mladih saj ti v tako turističnem okolju, ne najdejo pravih priložnosti ter izzivov za delo in življenje. Kako so se tega lotili v Mestni občini Dubrovniku nam je predstavil Miho Katičić, iz oddelka za izobraževanje, šport, socialno varstvo in civilno družbo.
Center se razprostira na 474m2, kjer potekajo različne delavnice, seminarji, svetovanja in zabavna druženja, ki jih izvajajo različne NVO. V centru ima svoje prostore tudi partnerska organizacija Društvo Bonsai, ki vodi Prostovoljski center Dubrovnik. Ta poleg izvajanja različnih prostovoljskih aktivnosti za mlade skrbi tudi za promocijo, izobraževanje, podporo in razvoj prostovoljstva v Dubrovniku.
Na Hrvaškem je 3- 4% ljudi vključenih med prostovoljce. Ta slika je precej realna saj podatek dobijo od društev, ki vključujejo prostovoljce in o tem redno poročajo saj se jim oddani podatki štejejo pri točkovanju ob prijavah na lokalne in nacionalne razpise. Na Hrvaškem imajo na tem področju tako Zakon o prostovoljstvu, etični kodeks za prostovoljce in standarde kakovosti za prostovoljske organizacije.
Velik del svojega obiska smo namenili področju merjenja učinkov, ki ga je za nas izvedel Michael Freer iz organizacije Impact House. Posvetili smo se metodi Teorija sprememb. Zavedamo se, da kljub temu, da merjenje učinka zahteva veliko razmisleka in časa, da definiramo in izmerimo kakšne učinke imajo naši programi v lokalnem okolju je navdihujoče tako za nas, ki programe izvajamo, za odločevalce, ki nam namenjajo javna sredstva kot širšo javnost, da prepozna dobrobit, ki jo prinašamo nevladne organizacije v okolju v katerem delujejo. Domov smo tako odšli z novimi poznanstvi, polni novih idej in znanja, ki bo obogatilo naše nadaljnje delo.
