Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
8°C
SOB.
25°C
7°C
Oceni objavo

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se spomnili na Ivana Globelnika

Sooblikovanje prireditve ob kulturnem prazniku je na Polšniku že dolgoletna tradicija. Sodelovanje vseh generacij daje dogodku še večjo vrednost, kot jo ima v samem pomenu besede. Brez kulture ne človek, ne narod ne more preživeti. In letos na Polšniku obeležujemo posebno obletnico. Prvi, ki je pričel z opismenjevanjem Polšničanov je bil župnik Ivan Globelnik, ki se je rodil pred 150 leti, na Polšniku pa je deloval od 1895-1910. Ob obletnici njegovega rojstva smo se ob kulturnem prazniku spomnili njegovih začetkov, saj ni bil le duhovnik ampak tudi učitelj, saj se je posvečal vsestranski prosvetni dejavnosti. Njegov brat je bil kmetijski strokovnjak in je zasadil sadno drevje, preuredil in preoral vse župnijske njive ter izkopal grmičevje iz opustošenih travnikov. Ljudje iz okolice so pozneje dobili cepiče sadnih vrst, tako da je imela vsa okolica plemenito sadje.
Kot že nekaj let za scenarij prireditve poskrbijo učiteljice PŠ Darinke Ribič Polšnik, program pa prispeva tudi Kulturno društvo Pavle Voje Polšnik. Zapeli so otroci iz vrtca, Polhki in Polžki s svojimi vzgojiteljicami in kot zopet, s svojo prisrčnostjo, razveseljevali naša srca. Učenci prve triade so zaplesali, učenci druge triade pa so se predstavili s kratko gledališko igro Žogica Nogica in izvrstno opravili svoje delo. Hvala vsem mentoricam. Kulturni praznik brez Moškega pevskega zbora ne bi bil pravi praznik. Za zaključek pa so ljudsko pesem Spominčice zapele Ljudske pevke in kdor je prisluhnil besedilu, se je lahko tudi nasmejal in kaj naučil. Seveda ob koncu niso manjkali godci s harmoniko, ki je upravičeno dobila naziv, slovensko narodno glasbilo. Tokrat se je kot voditeljica večera predstavila Darinka Čebela, učiteljica OPB-ja, ki je naše pridne učence naučila tudi poseben ples v čudnem, neznanem jeziku. Ja in to se lahko zgodi vsem nam, če ne bomo znali spoštovati dediščine in ohranjati našega lepega slovenskega jezika.

"Otrok mamo vpraša, kaj je to kultura, kdo se z njo ponaša? Le-ta začudena obstane, saj resno jo vprašanje gane. Skromno mu obrazloži, in takole odgovori: kultura nas sprejme, ko se rodimo, raste z nami, ko se igramo, hodimo v šolo, v službo hitimo. Ko smo veseli, z nami se smeje, ko žalostni smo, nam dušo ogreje, pesmi in knjige nam piše, slike nariše, les obdeluje, kamen oblikuje, pravljice bere, solze izpere, se z lutkami igra, iz ekrana smehlja, naravo ohranja, stavbe vzdržuje, staro z novim povezuje. Prijazno z vsemi se rokuje, prešerno poje, lepo pozdravlja, ob odhodu se poslavlja, je naša zgodovina in domovina. Od rojstva do smrti z nami živi, kultura sem jaz, si ti,smo mi vsi." (vir - internet)

 

Oglejte si tudi