Takšen je naslov nove knjige, ki jo je izdalo naše društvo in jo predstavilo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v petek, 6. februarja 2026, v prostorih Mestnega muzeja Litija.

Gre za zbirko pesmi, slik in fotografij naših članov, ki ustvarjajo bodisi v okviru literarne sekcije DU Litija ali sami in vedno znova presenečajo. Pobudo za nastanek knjige in celotno njeno pripravo je prevzela naša predsednica Vida Vukovič, za oblikovanje pa je poskrbel zaposleni sodelavec Teo Rozina. Obema gre iskrena hvala, enako pa še vsem, ki so pri izdaji knjige pomagali. Sama prireditev je potekala spontano, v prijetnem vzdušju polne muzejske sobe. Prepričana sem, da so prav vsi obiskovalci odšli s prireditve zadovoljni, čustveno obogateni s številnimi  življenjskimi resnicami, ki so jih avtorji razkrivali v svojih pesmih.

V knjigi in na prireditvi je sodelovalo 10 avtoric in 2 avtorja pesmi. Vsak od njih je prebral izbrane pesmi in jih v živo posredoval tako, kot jih je sam doživljal. Tako so slišane pesmi pridobile nov prizvok in novo vrednost in se pristneje dotaknile tudi poslušalcev. Knjigi so dodali svojo osebno noto s svojimi slikami še Janez Prašnikar in Ljubo Ulaga ter s fotografijami Milan Amon. Za lepo uvodno dekoracijo so poskrbele naše ustvarjalke. Tako je nastala knjiga, kjer se celotna vsebina zlije v lepo, usklajeno harmonično celoto.

Seveda pa k poeziji sodi tudi lepa umirjena glasba, za katero pa je poskrbel naš citrarski sekstet. Članice ustvarjalnih delavnic  so pripravile za obiskovalce priložnostno razstavo svojih izdelkov.

Ker pa je bil kulturni večer, poleg predstavitve naše knjige, posvečen tudi našemu največjemu pesniku, Francetu Prešernu, naj zaključim z njegovimi verzi:

Nazadnje še, prijatli, kozarce zase dvignimo,
ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi.

Iva Slabe