Logo MojaObčina.si

Litija

DANES
31°C
17°C
JUTRI
29°C
17°C
Deli
1195

MOŽNOSTI VKLJUČITVE V EKOLOŠKO PRIREJO MLEKA IN MESA

V petek, 1. februarja 2019 smo kmetijski svetovalci KGZS- zavoda Ljubljana z območne izpostave Litija v veliki sejni sobi Občine Litija organizirali predavanja z naslovom »Možnosti vključitve v ekološko prirejo mleka in mesa«. Da je bil dogodek uspešno izpeljan in organiziran, je zaslužna terenska kmetijska svetovalka mag. Sonja Zidar Urbanija, ki je med posameznimi predavanji podala še nekaj koristnih informacij o aktualnih temah na področju kmetijstva.

Na območju Litije imamo trenutno 34 ekoloških kmetij, od tega jih je 10 takih, ki so vključene tudi v ukrep KOPOP. Želimo si, da bi se te številke še povečale, saj je območje primerno za razmah ekokmetijstva, ker je precej hribovito in prav na takih travnikih in pašnikih imamo lahko zelo kakovostno ekološko krmo, če te površine ustrezno oskrbujemo z organskimi gnojili. Program razvoja podeželja 2014- 2020 navaja cilj, da bi se ekopridelava izvajala na 55000 hektarjih do konca leta 2021 ter da bi bilo v Sloveniji 5000 ekokmetij. Za dosego tega cilja je potrebno v ekološko preusmeritev vključiti še dobrih 1300 slovenskih kmetij.

S predavanji smo želeli vse kmete seznaniti o možnostih odkupa ekološkega mleka ter da bi začeli razmišljati o prestrukturiranju konvencionalne pridelave mleka v ekološko. Pogoje za odkup tega mleka je predstavil direktor odkupa mleka Ljubljanskih mlekarn, g. Anton Jakljevič, saj je njihovo podjetje glavni pobudnik za vzpostavitev linije za predelavo ekološkega mleka, za to pa potrebujejo vsaj 25000 litrov mleka v eni seriji. Njihov cilj je, da do leta 2020 vsako leto odkupijo vsaj 5 milijonov litrov ekološkega mleka. Pretežno hribovski in gorati svet v Sloveniji je izredno primeren za ekološko prirejo mleka, ki bi ga največja mlekarna v Sloveniji z veseljem odkupovala, s 1. decembrom 2018  pa so tudi povišali ceno ekološkega mleka iz 10 na 13 centov na ceno za liter mleka.

Primer dobre prakse ekološkega kmetovanja nam je predstavil g. Roman Ferlež iz Stoperc pri Majšperku, ekološki kmetovalec, ki se ukvarja z rejo krav dojilj in prirejo ekološkega mesa, 11 let pa je bil tudi kontrolor pri EKO kontrolni organizaciji KON-CERT. Oba z ženo sta kmetijsko izobražena in hodita v službo, poleg tega pa sta se odločila za govedorejsko ekološko kmetijo. Iz stare kmetije so Ferleževi ustvarili zgledno kmetijo, ki se je prva v vasi odločila za ekološko kmetovanje. Zaradi neravnih kmetijskih zemljišč in strmega terena pa so se odločili za krave dojilje, ki se pasejo po pašnikih v okolici kmetije.

Pomembne vsebine pri prehodu na ekološko kmetovanje pa so predstavili trije zaposleni s KGZS- zavoda Ljubljana. Jasmina Slatnar, univ. dipl. inž. zoot., specialistka za živinorejo je predavala na temo Izbira pasme in prehrana molznic v ekološki prireji mleka. Bistveno je, da upoštevamo načelo, da moramo kravi dati toliko osnovne krme, kolikor je le mogoče in toliko močnih krmil, kolikor je najmanj potrebno. Nikoli pa ne smemo pozabiti na mineralno vitaminske dodatke, sol in pitno vodo. Anton Zavodnik, univ. dipl. inž. agr., specialist za travništvo in pašništvo je predaval o Oskrbi travnikov in pašnikov. Veliko skrb je potrebno posvetiti pridelavi visoko kakovostne voluminozne krme na lastni kmetiji, da potem ni potrebno dokupovati krme z drugih ekoloških kmetij, ker je ta dražja od neekološke. Največ pozornosti je treba nameniti času košnje, načinu spravila in konzerviranju krme. Nekaj koristnih informacij o Preureditvi hlevov za ekološko rejo pa je povedal Slavko Bokal, inž. kmet., terenski kmetijski svetovalec na KSS Litija, ki je predstavil preureditve starih hlevov in pa tudi izgradnjo novih hlevov za ekološko rejo goveda. Priporoča se prosta reja v hlevu in paša v času vegetacije, ki pa ni pogoj za ekološko kmetovanje.

Ekološko kmetovanje je velik korak naprej, zato je potrebno pred odločitvijo za preusmeritev v ekološko kmetovanje dobro premisliti, se pogovoriti z družinskimi člani in si postaviti realne cilje. Število ekoloških kmetij v Sloveniji iz leta v leto narašča, kar pomembno vpliva na ohranjanje kulturne kmetijske krajine in na varovanje okolja, saj je pri tem načinu kmetovanja poudarek na gospodarjenju v sožitju z naravo.

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi