»Biti tovariš v gasilski brigadi je naš najlepši okras,

Za božjo čast, za obrambo našega bližnjega,

to je tisto, kar obljubljamo.

Ne merimo se; veliki in majhni,

ne po položaju, ne po sreči, ne po bogastvu.

Pomagamo vsem, vsi so pred nami enaki.

Mi smo tu, mi bedimo, podnevi in ponoči

in ko ni več nikogar, ki bi pomagal, gasilci pomagamo.«

…da, to smo mi. A ta dan, malo drugače. V nedeljo, 21.maja ob 7.00 uri smo se podali na gasilski izlet. Minila so tri leta, ko smo se nazadnje podali naokrog in se družili. Začeli smo točno, če se pošalimo, kot v šoli. Vsak je zasedel svoj sedež na avtobusu in že smo se peljali dnevu naproti.

Prva postaja – Gasilski dom Zreče.  Velikodušni gasilci gasilskega društva Zreče so nas pričakali z nasmehom na obrazu, čeprav so se nekaj minut pred našim prihodom vrnili iz intervencije na avtocesti. Gasilska vozila in oprema se je pripravljala in nalagala za naslednje klice na pomoč. Njihova gasilska skupina je namreč okrožna in skrbi tudi za intervencije na avtocesti.  Komandir nam je pokazal njihov gasilski dom, ki pa skoraj z vsakim letom pridobi kakšen kvadratni meter dodatnega prostora. Ob gasilskem domu se dviga visok stolp, v okolici pa poligon za vaje. Ko stopiš v dom, se ti oči kar ne morejo navaditi bleska pokalov. V vsaki sobi in polici lahko občutiš njihovo prizadevanje in dosežke. Komandir se pohvali tudi s tem, da jim pomladka ne manjka in da so imeli v prejšnjem tednu na tekmovanju kar 15 tekmovalnih ekip in skoraj polovica jih je bila na prvem mestu. Gasilski avto, čoln in ostala vozila so bila najbolj všeč našim otrokom, ki so se kar podali v raziskovanje in delanje selfijev.

Druga postaja, ki je bila oddaljena le dobre pol ure, je bila Rogla. Nekaj (beri velikoooo) levih in desnih ovinkov in krave, ki so v potoku bredle na boljšo stran pašnikov, prikupne koče in sonce, ki je kar vabilo med krošnje in mi, ki smo se kljub vetru, podali na pot Med krošnje. Naenkrat vse potihne in ostaneš le ti in drevesa. Če pogledaš pod sebe, vidiš mogočne krošnje in če poslušaš, slišiš petje ptic. Ob počasnem dviganju se pot vije navzgor na stolp in ob poti spoznavaš živali in rastline, ki jih lahko najdeš in vidiš. Učna pot je bila zanimiva tudi za velike udeležence in ne samo za otroke. Ko prideš do konca pa, vauuu vdihni in se razglej. Pred tabo se razprostre celotna dolina in griči. Če v osnovni šoli nisi sedel na ušesih, se poskušaš kar spomniti, kaj vse vidiš. Komur pa to ni uspelo, pa je bil vesel naše vodičke, ki nam je kar z veseljem vse povedala. Naša hoja na stolp  je bila poplačana – v kolikor si seveda s sabo spodaj vzel vrečo za spust, se nisi pokakal v hlače in se usedel na tobogan, po katerem si se popeljal navzdol. Brez skrbi, vsi smo preživeli in se nasmejali in skoraj zagotovo bomo, ko nas bo pot  še enkrat popeljala na Roglo, to ponovili.

Naš potep se je nadaljeval po Škratovi poti v dolino proti Koči na Pesku. Otroci so bili ob spremstvu vodičke v prvi vrsti. Ob poti so iskali škrata, spoznavali rože, drevesa in značilnosti  Pohorja. Kar dobrih pet kilometrov smo prehodili. Ob poti si lahko slišal žuborenje potočkov, petje ptic in predvsem živ žav našega podmladka v gasilski vrsti, ki so vneto iskali škratka, ki se jim je izmikal. Čeprav so njihove noge bile že kar utrujene so pot zmogli in skupaj smo prišli do koče. Ta večji smo si kar oddahnili, ko smo zagledali klopce in smo se lahko usedli za mizo. V restavraciji nas je pričakal Pohorski lonec, otroke Škratkovi trakci, pijača Tete Pehte in neverjetno dober borovničev štrukelj.

Ura je bila kar hitro tri popoldan in naš avtobus je zapeljal nazaj v dolino. Tretja postaja je bil Mini živalski vrt v Slovenskih Konjicah. Čeprav se mogoče sliši, da je bil mini, ni bil. Tam so namreč svoj dom našle tudi nekatere velike živali: krokodila, lev in levinja, ris, lame, … Papige are, opice in koze so bile kar vesele, saj si jih lahko hranil in pobožal. Rumeni piton pa se ni dal motiti in je lenobno ležal na drevesu.

Dan je kar minil in podali smo se proti domu. A kljub vsemu, nobeden ni bil preveč utrujen in sit, da si ne bi privoščil še nekaj, kar je ostalo iz torbe prtljažnika avtobusa in okusnega sladoleda v Križevcih. In to je to, naša letošnja gasilska pustolovščina.

V naslednjih dneh so sledile priprave na organizacijo občinskega tekmovanja GZ Križevci, ki je potekalo, 4. junija 2023 v Borecih, kjer smo nastopili s 5 desetinami, in sicer pionirji, mladinci, članice B, člani A in veterani. Vse desetine so dosegle 1. mesta. Čestitke vsem članom in članicam desetin ter zahvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k zelo uspešni organizaciji in izvedbi tekmovanja.

Naši mladinci Matjaž Mertuk in Teo Vohar in Jakob Slavinec Berden pa so še dosegli odlično  3. mesto v Tešanovcih (27.5.2023) na regijskem tekmovanju v gasilski orientaciji. Čestitamo!

Besedilo in foto (IZLET): Martina Škerget

Besedilo in foto (TEKMOVANJA): Renata Slavinec Berden