Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
3°C
JUTRI
15°C
-1°C
Oceni objavo

KULTURNI PRAZNIK V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU

Na predvečer Slovenskega kulturnega praznika v četrtek, 7. februarja je Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru pripravilo prireditev, s katero so obeležili ta praznik. Čeprav je praznik namenjen vsem kulturnim ustvarjalcem in umetnikom v slovenskem prostoru, ki ohranjajo in razvijajo naš jezik, naše izročilo in identiteto, ustvarjajo druge kulturne, arhitekturne in ostale pomnike, skrbijo za omikanost in kulturo odnosov, s katerimi nas uvrščajo med ostale svetovne narode, pa je bil program ob 170-letnici smrti našega največjega Pesnika Franceta Prešerna posvečen njemu in Valentinu Vodniku, katerega 200-obletnico smrti smo praznovali pred mesecem dni. Tako so v programu nekaj mejnikov v njegovem življenju predstavili učenci OŠ Križevci pri Ljutomeru pod vodstvom Klementine Weis, Domen Antolin je predstavljal Prešerna v otroški letih, in člani Folklorne skupine KUD Križevci pri Ljutomeru, kjer je Prešerna v poznejši dobi predstavil Mario Dajčar. V programu, ki ga je povezovala Lara Borovič, so najprej nastopili učenci pevskega zbora LA TI DO iz domače osnovne šole pod vodstvom Renate Mikl, kasneje so nastopile učenke Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera Ajda Weis, Lara Weis in Lucija Divjak na violinah in harmoniki, Silva Duh pa je recitirala Prešernove in Vodnikove pesmi. Kot slavnostni govornik je na začetku prireditve nastopil pisatelj, novinar in urednik Vlado Žabot, ki je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada za roman Pastorala. Spregovoril je o tem, da upa, da med nami ni več dvomljivcev o tem, ali je Slovenski kulturni praznik potreben in poudaril zgodovinske, stoletja dolge težnje in prizadevanja slovenskega naroda za samostojnost in ohranitev identitete in jezika, o težnjah drugih narodov in držav, ki nas obkrožajo, da bi nam odvzeli naša ozemlja in potujčili naš narod. Samostojno državo nam je uspelo dobiti šele pred slabimi 28 leti, vendar tudi današnji čas zaznamujejo razna fašistična, kolonialistična in druga nazadnjaška gibanja, zaradi katerih moramo svoj narod, jezik in vrednote čuvati in gojiti še naprej. Župan mag. Branko Belec je spregovoril o kulturnem življenju v občini in o tem, kaj kultura na splošno je, da kultura ni vsako delo, ki nima neke notranje umetniške vrednosti. Povezovalka je prireditev zaključila z besedami, da bodimo multikulturni, vendar ohranimo slovenskega duha in ljubimo slovenski jezik.

Oglejte si tudi