Izvirno, ikono, ki jo danes hranijo kot veliko dragocenost v posebni sobi v muzeju na Cetinju (slovenski malteški vitezi so že dvakrat romali k njej), naj bi po izročilu napisal (ikono pišejo, ne slikajo) sam evangelist Luka. Nato je doživela silno burno zgodovino, spremljala pa spet zapuščala malteške viteze, dokler ni prišla v roke črnogorskim pravoslavcem, ki so se dobro zavedali, kako velik zaklad imajo v svojih rokah; so jo skrbno varovali, ker so vedeli, kaj vernemu človeku, pa tudi nevernemu, pomeni ikona. Sveto in vsega spoštovanja vredno podobo, ki uprizarja Devico Marijo.
Slovensko različico Marije iz Filerma je po treh zelo zahtevnih poskusih uspela napisati velika slikarka ruskega rodu Maša Bersan Mašuk, prava za tako zahtevno delo. Pri tem jih je svetoval srebrokovač in zlatar Cristoph Steidl Porenta, ki se je za svoje delo izučil pri nemških benediktincih, njegova velika umetnina pa je relikvija sv. Frančiška Asiškega, ki ga občudujemo v brezjanski baziliki; za sliko filermske Marije pa je izdelal okvir. Tako smo Slovenci dobili svojo upodobitev Marije iz Filerma. Za razliko od pravoslavne smo jo začeli poimenovati milostna podoba Marije iz Filerma, lahko pa bi ji, ker nam je postala tako blizu in draga – članom Slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda (SA SMVR) in Malteške pomoči Slovenija (MPS) – rekli tudi: Naša Gospa iz Filerma. Končni dogovor o tem bodo malteški vitezi sprejeli na bližnjih duhovnih vajah.
Tokrat so jo na zanje najbolj primerno nedeljo, pa tudi zgodovini Malteškega viteškega reda v Komendi (prvič je omenjen že leta 1256, leta 1296 v kraju že »hospitale sancti Petri«), k oltarju prinesli v procesiji člani MPS (Robert Ferlan) s tremi malteškimi vitezi (podpredsednikom SA SMVR Cristophom Steidlom Porento, Jožefom Cirajem, pred mašo je predstavil red in ikono, in Jožefom Pavličem, oba sta komendska župljana; član reda je poleg njiju iz Komende tudi direktor Založbe Družina Tone Rode), številnimi ministranti, duhovnim voditeljem in glavnim magistralnim kaplanom v SA SMVR Milanom Pregljem in domačim župnikom p. Cristianom Balintom. Maševal je Milan Pregelj, somaševal pa p. Cristian Balint.
Ob koncu maše se je župnik Cristian članom SA SMVR in MPS zahvalil za prihod v Komendo in jih povabil k nadaljnji pomoči ljudem v stiski.
Pri oznanilih je tudi povedal, kakšni bodo že dlje načrtovani preureditveni ukrepi po posvetu s strokovnjaki v prezbiteriju župnijske cerkve, s katerimi se bo ta del cerkve (oltar) še bolj približal vernikom in verniki njemu. Doslej so jih ločevali dolgi marmorni obhajilni mizi. Ti bosta dobili novo namembnost pri stranskih oltarjih, kjer so bile še za časa župnika Viktorijana Demšarja odstranjene zaradi prostorske stiske v cerkvi, velikega obiska vernikov pri mašah. Da bi komendski župljani prav razumeli in sprejeli ta ukrep, ki ni župnikova samovolja, marveč nasvet cerkvenih umetnostnih in pastoralno odprti in širše usmerjenih ter razumevajočih strokovnjakov, so člani SA SMVR in MPS, in tudi že nekateri komendski župljani, ki so videli spremembo v prezbiteriju in jo pozdravljajo, namenili tihe osebne molitve in besedo podpore župniku Balintu. Glasno pa so po kosilu pri sobratu Jožefu v Galeriji Ciraj na njegovem domu, lahko bi mu rekli kar graščina, molili za hudo bolnega sina ene izmed članic MPS.
Ta molitev, kot tudi že bogoslužje v cerkvi, med katerim so prisluhnili postnemu pismu slovenskih škofov, jih je še bolj povezala. To je tudi potrebno v povezavi z velikimi načrti SA SMVR v Komendi, nekdanji najpomembnejši posesti – komendi – Malteškega viteškega reda na Slovenskem. Tako bodo še bolj in bolje uveljavljali vodilo reda: Obramba vere in pomoč ubogim. Prvi del tudi s pričevanjem za Jezusa in starodavni dobrodelni, pa tudi obrambni, katoliški red pred ljudmi v svojih redovnih oblačilih pri maši, pri drugem delu so se že izkazali tudi s pomočjo poplavljencem takoj po katastrofalnih poplavah v Sloveniji, pred kratkim pa so peljali tri vozila pomoči Ukrajincem. Za njihovo pomoč se jim je, skupaj s člani drugih dobrodelnih organizacij, nedavno pri sprejemu zahvalila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Dobro vedo, kar piše v Svetem pismu o pomenu trdne vere in dobrih del. Tega, kar je postavil kot temelj redu njegov ustanovitelj bl. Gerard. Marija iz Filerma, zavetnica reda, jim je in jim bo pri tem v veliko pomoč. Res – Naša Gospa, Romarica, Tolažnica in Priprošnjica!
Med mašo je zelo lepo pel domači cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom organista in zborovodja Petra Gruma.
Besedilo: J. P.
Fotografije: Metod Perme