Igra je najljubši način učenja naših možganov. (Diane Ackerman)

Bila je dolga zima. Temperature kar niso hotele porasti. Sonce se je prve tri mesece letošnjega leta dobro skrivalo, narava pa je vztrajala v beli obleki. S strahom smo pričakovali, s čim nam bo (ob neprijetni lanskoletni izkušnji) postregel 7. april. Prepričani, da se bomo morali skriti vsaj pred kakšno ploho, če že ne kar pred celodnevnim deževjem, smo si želeli izposoditi šotor, ki bi pokril vse prizorišče. In na varno umakniti vse dejavnosti, da nam ne bi nepredvidljivo aprilsko vreme pokvarilo dopoldneva.

Pa ni bilo tako … v zadnjih dneh smo s kančkom dvoma opazovali obetavno vremensko napoved. Dočakali smo prvi zares lep, sončen in topel konec tedna. In kot bi prebujajoča se narava ogrela tudi srca naših obiskovalcev …

Načrtovanje prireditve se je začelo že v septembru, ko se je Upravni odbor Šolskega sklada z obžalovanjem oziral v preteklo šolsko leto. Izvrstno zastavljen koncept prireditve nam je takrat odplaknila ploha, mnoge igre, ki so jih pripravili razredi, so bile uničene. Odločili smo se, da letos izvedemo tisto, česar lani nismo mogli. Oddelki so v šoli ponovno izdelali zanimive in izvirne igre, na veselici pa so jih ponudili v preizkušanje. Učenci in obiskovalci so izbrali zmagovalno (6. A, čestitamo za naj igro!). Ponudbo iger smo dopolnili z ustvarjalnimi delavnicami – poslikavo majic, izdelavo nakita, izvirnih domin in voščilnic, mizarsko delavnico, zgibanje papirja, najmlajši so si lahko uredili pričesko, nohte in si dali poslikati obraz, za mamice in očke pa so iz kakovostnih surovin pripravili pravi pilling. Vodili so jih učenci, starši, učitelji in zunanji mentorji. V eni izmed učilnic ste si lahko ogledali tudi eksotične živali, vajene radovednih človeških dotikov. 

Seveda ni šolske veselice brez športa, glasbe, hrane ter pijače. Po ekoteku, koreografiji mažoretk ob zvokih godbe ter uvodnem pozdravu ravnateljice Mire Rek smo v razrednih nastopih občudovali prvošolčke, drugošolce ter učence tretjega razreda.  Za njimi so se s 13 točkami na ogled postavili pogumni talenti, ki so se odlično spopadli s tremo (ni preprosto nastopati pred tako množico). Učenci so se pomerili še v igri med dvema ognjema, kjer sta slavila 4. B in 5. Č, nagrade v odbojki pa so si prigarali 6. A, 7. A, 8. B in 9. B. Učitelji smo morali priznati športno premoč staršev. Za želodčke so tudi tokrat poskrbeli šolski kuharji, starši in učitelji – dela jim seveda ni zmanjkalo. Nekomu pa bo veselica ostala še posebej v lepem spominu – na dražbi smo ponudili kapo s podpisom Valentina Rossija, ki že zaseda častni prostor v zbirki ljubitelja motošporta. Odvrtelo se je kolo sreče, lovili ste srečo na bogatem srečelovu, zelo živahno pa je bilo tudi na bolšjem sejmu, na katerem je marsikdo odkril svojo prepričevalno ali pogajalsko žilico.

Šolska veselica je čas, ko ocene in učne vsebine izgubijo svoj pomen. Prekipeva od življenja in je življenje samo. Je priložnost, ko lahko vsakdo pokaže svoja močna področja. Letos so nam jih mnogo pokazali tudi devetošolci, zato se je UO ŠS odločil, da vsakemu izmed njih primakne 10 evrov h končnemu izletu in tako družinam nekoliko olajša finančno breme.

Veseli vrvež v Mostah je utihnil, že ob 14. uri ne bi bilo mogoče ugotoviti, da se je ta dan pred šolo dogajalo kaj nevsakdanjega. A sledi dogodka nas bodo še dolgo spremljale – v spominih, pogovorih, pa tudi v dobrinah, ki nam jih omogoči šolski sklad (nakup knjig in računalniško-informacijske opreme, prijavnine na tekmovanja, sofinanciranje taborov in kulturnih prireditev, nabava športnih rekvizitov, igrač …). Zato iskrena hvala vsem mentorjem dejavnosti, ki ste bili pripravljeni žrtvovati svoj čas. Hvala staršem in organizacijam, ki ste letos poskrbeli za zares bogate nagrade na srečelovu in kolesu sreče. Hvala vsem, ki ste napekli in prinesli pecivo, pomagali pri pripravi in pospravljanju prizorišča, pripravljali in stregli hrano. Hvala voditeljema, Mirku Pogačarju in Boštjanu Peršinu, ki sta vnovič domiselno povezovala raznoliko dogajanje, in vsem, tudi Mladim Gamsom, ki ste s svojimi nastopi popestrili prireditev. Hvala gasilskemu društvu Križ za izposojene klopi in gasilskemu društvu Moste za varovanje dogodka, policistom Policijske postaje Kamnik, ki so navduševali s psoma in vozili, ter Transportu Koželj za improvizirani oder. Posebna zahvala velja tudi Ustanovi Petra Pavla Glavarja – štipendisti so zavzeto pristopili k vsakemu delu, kjer so bile potrebne roke. Hvala učiteljem OŠ Komenda Moste, ki so z veseljem izpeljali projekt, in seveda vsem obiskovalcem, ki ste darovali prispevke v Šolski sklad. In končno: največja zahvala članom Upravnega odbora Šolskega sklada, ki so mnogo ur namenili pripravi dogodka in so vanj vseskozi neomajno verjeli. Upamo, da bomo skupaj še ustvarjali nove priložnosti igrivega učenja.