Najprej mi je pokazal zelo lepe in obsežne hišne jaslice, potem pa kar 60 do 70 centimetrov velike jaslične kipe, namenjene za razstavo jaslic na Rodici. Ta je na prehodu iz lanskega v letošnje leto odpadla, ker so razstavne prostore »zasedli« udeleženci evropskega taizejskega srečanja v Ljubljani. »Jih bom pa razstavil letos,« ni bil čisto nič razočaran sicer mirni Andrej.

Najhuje ga je doletelo 4. avgusta 2023, ko mu je povodenj poplavila skoraj meter visoko vso hišo. Močno narasli reka Pšata in njen pritok Tunjščica. Do stropa sta zalili tudi njegovo delavnico. »Od avgusta do decembra sva z ženo Milko  čistila jaslične figurice,« mi je povedal. »Vsako je bilo treba dobro obrisati, odstraniti umazanijo, pri nekaterih nadomestiti razpokani les; nazadnje še na novo pobarvati.«

»Pravo restavratorsko delo,« sem ga pohvalil. Takoj mi je začel razlagati, kaj to pomeni. Videl sem, da se res dobro spozna na les in delo z njim. Nič čudnega, saj že desetletja izdeluje najrazličnejše predmete iz raznih vrst lesa.

Njegove jaslice letos »krasijo« razstave in za postavitev jaslic primerne prostore v Jurkloštru, v Vojniku, kjer je osrednja slovenska razstava jaslic, v župnijski cerkvi v Komendi, pri Marijini kapelici v Mostah tik ob potoku Tunjščica, ki jo je visoko poplavila, pri Mlinčkih ter v Vrtnariji Gašperlin, prav tako v Mostah. Videl sem jih tudi pri Španu na Bregu pri Komendi.

Za komendske jaslice ob ambonu je prispeval hlevček in jaslične figure, za jaslice pri stranskem oltarju sv. Jožefa pa orača v spomin na očeta kmeta in grabljico, spomin na mamo kmetico.

Lani mu je uspelo izdelati jaslične kipce v velikosti 22 centimetrov za župnijsko cerkev na Vranji Peči.

Poleg tega tudi gasilca. Zase, kajti Andrej je gasilec pri PGD Moste že več kot štirideset let. Sedaj že veteran, a kljub temu gasilec s srcem, kot je   jasličar. To mu je prišlo prav v veliki naravni nesreči, ko je spravljal vodo iz poplavljene hiše, posebej iz podkletenih prostorov. Prav zasmilil se mi je, kot tudi lastniki še niže stoječih novih hiš, ki so bile prav tako, kot skoraj vsa vas Moste z več kot tisoč prebivalci, pod vodo. Neopisljiva katastrofa s smrtno žrtvijo.

Ko sem ga na to spomnil, pa tudi na vse hudo, kar ga je že doletelo, mi je z modrostjo izkušenega moža in očeta dejal: »Nikoli ni tako slabo, da ne bi bilo lahko še slabše.«

Poleg jaslic mi je pokazal številne druge lesene izdelke. Ob tem je pripomnil, da mora sobo še malo urediti. »Saj jih imaš za pravi hišni muzej,« sem mu rekel.

»Tale je pa moj zavetnik,« je vzel v roke kip apostola sv. Andreja. Postavnega, da je kaj.

Povedal mi je še, da načrtuje izdelavo kar 80 centimetrov visokega kipa ženske. Ko sem ga vprašal, ali za darilo ženi, se je samo nasmehnil. Prav tako pri omembi še enega izdelka, ki bo tudi darilo. Naročil pa mi je, da tega, komu, ne smem omenjati, saj želi nekoga z njim presenetiti.

Ko sem se poslovil od njega, sem si zaželel, da bi tudi sam imel njegove jaslice ali katerega od njegovih kipov. Privoščim pa jih drugim, ki znajo ceniti Andrejevo mojstrstvo. V našem družinskem kotu imamo namreč zelo lepe jaslice, ki jih je iz gline izdelal ženin oče Stanko. Če jih ne bi imeli, bi se takoj postavil v vrsto za Andrejeve.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič