Dragi bralci, želim vas spodbuditi k temu, da bi razmišljali in se pogovarjali o veri. Spomnim se, da je tudi moj oče dejal, da se o verskih stvareh ne splača pogovarjati, ker pride vedno do prepira, in ker ne moreš nič dokazati. Zato je bolje ne govoriti o tem, in živeti vero kot zasebno stvar. Družba nas je učila in nas še uči, da je vera zasebna stvar in je ločena od države in da naj o tem ne govorimo. Kdor pa o tem govori, ga imajo za »čudnega« ali pa mu celo škodi pri njegovi karieri.
Resnica pa je tudi ta, da o veri niti ne moremo govoriti, če ostanemo na ravni osnovnošolskega verouka, potem pa nehamo o tem razmišljati. A vendar - govorim o rimokatoliški veri - je v njej toliko lepega, zanimivega, tudi žalostnega in obžalovanja vrednega v zgodovini, obenem toliko navdihujočega in upanja polnega. Privoščila bi vsem, da bi spoznali, kako lepo vero imamo, kako čudovito jo je razodel Jezus Kristus, ki je nenadkriljiv. Vero so v stari zavezi odstirali preroki, popolnoma jo je Bog razodel prek Jezusa Kristusa, v dobi po Njegovi daritvi na križu pa nas številna sporočila iz Nebes še naprej učijo izvajati tisto, kar nam je bilo razodeto. Spomnimo se Fatime, Favstine Kowalske, Marjete Alakok, Brigite Švedske, v novejšem času tudi Medžugorja, ki je 22. julija 2018, dobilo apostolskega vizitatorja, papeževega odposlanca, nadškofa Henryka Hoserja. Svojo novo službo v Medžugorju je nastopil s sveto mašo v cerkvi sv. Jakoba.
Sama sem se udeležila prve generacije duhovnega usposabljanja, ki je bila leta 2011. V službi sem v državni upravi, večinoma na vodilnih mestih, ter na zahtevnem področju, ki zajema tudi človekove pravice. Izzivov, kjer je treba pri odločitvah iskati pomoč Svetega Duha, je veliko. Klic po duhovnem izpopolnjevanju je bil močan že dolgo preden me je dosegla vest o začetku programa Duhovnega usposabljanja na Teološki fakulteti.
Izvedela sem veliko novega o zgodovini krščanstva, naučila sem se prebirati Sveto pismo, naučila sem se iskati Boga prek umetnosti, izvedela veliko svežega o mistiki, o krščanski duhovnosti, o razvoju krščanstva prek stoletij, o simbolih pri sveti maši, o odnosih in povezavah med religijami...Ob tem sem bila veselo presenečena nad odličnimi predavatelji in predavateljicami, univerzitetnimi profesorji, ki so znali podajati snov in nam omogočili aktivno sodelovanje. Svojo zaključno nalogo sem pripravila na temo trpljenja: https://books.google.si/books/about/Trpljenje.html?id=X3C2MwEACAAJ&redir_esc=y
Vprašanja trpljenja so me že od nekdaj zaposlovala. Veliko bolj sem pomirjena, ko sem se soočila z njimi. V toku usposabljanja sem se zbližala tudi z Magdaleno Gornik, ki je bila vzor vdanega sprejemanja trpljenja: http://zupnija-sodrazica.rkc.si/MagdalenaGornik/index-MagdalenaGornik.html
Nedavno (20. julija 2018) smo se o njej pogovarjali z bolniškim duhovnikom Mirom Šlibarjem po sveti maši, ki jo je daroval v kapeli Radio Ognjišče in sem povedala, da sem se srečala z Magdaleno ravno na programu duhovnega usposabljanja.
Udeležbo na programu priporočam vsem, ki bi radi okrepili svojo osebno vero in vedenje o njej. Več na spletni strani Teološke fakultete http://www.teof.uni-lj.si; ivan.platovnjak@teof.uni-lj.si, 051-613-373.
S poglabljanjem v vero in nenehnim razmišljanjem, z zdravim in ustvarjalnim nemirom pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki se nam zastavljajo v zvezi z njo, je mogoče v veri rasti in jo utrjevati. K temu me nagovarja tudi zaslužni papež Benedikt, ki je v enem svojih del[1] zapisal: »Razum, ki je gluh za božansko in ki odkriva religijo v območje subkultur, je nezmožen za dialog med kulturami.« Ta dialog pa v sedanjem času potrebujemo bolj kot kadarkoli doslej. S programom duhovnega usposabljanja so se mi odprle nove perspektive tako na relaciji med vero in razumom, kakor tudi v razmišljanju o sodobnem svetu.
dr. Marta Ciraj
[1] http://nszaveza.github.io/articles/63-vera-razum-in-univerza/
