Čeprav smo vedno bolj v pričakovanju božiča in praznikov, se vseeno spominjamo Andreja Žalarja, ki nas je za vedno zapustil.

Andrej Žalar je bil prijatelj tudi Ustanove Petra Pavla Glavarja. Bil je tudi njen dobrotnik.

Verjel je vanjo od samega začetka, leta 1999, dalje. Lepo in spodbudno je pisal o njenem delu. S skrbjo in pozornostjo je spremljal vsa dogajanja v njej. Bil je na vseh dogodkih, beležil

na kamero pomembne trenutke. Najbolj pa se je povezal z njo pri pripravi Zbornika ob 10-letnici Ustanove Petra Pavla Glavarja, kjer je bil nepogrešljiv s svojimi bogatimi izkušnjami na tem področju. Zbornik je nastal pod glavnim uredništvom mag. Igorja Boševskega, desna roka pa je bil Andrej Žalar. Za naslovnico je prispeval svojo fotografijo ključa vrat Glavarjeve knjižnice, ki simbolizira, da sta znanje in vez s preteklostjo oziroma gradnja na tem, kar že je, ključ do omike. Spominjam se ga s hvaležnostjo in spoštovanjem. Vedno je bil prijazen, vesel, hudomušen in nikoli in pozabil naročiti pozdrave tudi za mojega moža. To sem sprejemala kot njegovo pozornost in priznavanje svetosti zakonske zveze. Občudovala sem ga, kako je prenašal bolezen, s katero je dolga leta živel. Nekega dne sem ga poklicala in ga našla v bolnici. Povedal je, da se je prišel malo »poštimat«, potem pa bo šlo naprej. Potem se je hitro še malo pošalil. Hvaležna sem, da sem ga lahko spoznavala in imela priložnost z njim tudi sodelovati. Verjamem, da so njegova številna

dobra dela zanj ključ od nebeških vrat.

dr. Marta Ciraj, pobudnica in soustanoviteljica Ustanove Petra Pavla Glavarja

Ustanova je pri g. Žalarju vedno dobila odlične praktične nasvete in pomoč. Kot novinci v svetu medijev smo se držali njegovih nasvetov o načelih in pomembnosti komunikacije z javnostmi. Bil je nepogrešljiv, ko smo iskali poti za promocijo koncertov.

Iz pogovora z njim smo izvedeli, da mu je bilo všeč, kako udejanjamo skrb mladih in odraslih za kvaliteto življenja v skupnosti.

Občudovali smo njegovo zavzetost, da se je udeležil velike večine dogodkov v občini, četudi so bili ti v popoldanskem in večernem času.

Spominjali se ga bomo kot velikega dobrotnika Ustanove in prijatelja Komende!

Štefan Petkovšek