Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 23.10.2018

delno oblačno
Ponoči bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno. Drugod bo delno jasno, na jugu bo več oblačnosti. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, drugod severovzhodnik.
5°C | 19°C
sreda, 24.10.2018
9°C | 22°C
četrtek, 25.10.2018
6°C | 19°C
petek, 26.10.2018
11°C | 20°C
sobota, 27.10.2018
13°C | 18°C
Opozorila
Ponedeljek, 22.10.2018 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
5°C
19°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Dogodki

Rawnsk pust 2017


DOGODKI

| |
17.02.2017      7:00
A A

Rawnsk pust 2017


Nad Kobaridom in pod pobočjem Krna se razprostirajo vasi Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd, kjer se vsako leto teden dni pred pustno soboto odvija tradicionalni Ravensk' pust. V narečju se reče tem pustom oz. pustovom »Rawnsk p'stuób«.


Deli:
Glavni organizator pustovanja je fantovska skupnost, ki jo sestavljajo, kot že ime pove, samo neporočeni fantje, ki v letu, ko so sprejeti v fantovščino, dopolnjujejo 17 let in seveda starejši. Sprejem v fantovsko skupnostVsako leto sprejmejo v svoje vrste nove člane. Obred iniciacije v fantovsko skupnost poteka na eno izmed zadnjih sobot v decembru, skladno s pričetkom priprav na pustovanje. Fantje se zberejo v »mlakarnci«, to je v dokaj zapuščeni stavbi, kjer je bila nekoč mlekarna, danes pa je tam sedež njihove skupnosti. V njej zadnja leta tudi hranijo pustno opremo. Pri sprejemu v skupnost morajo novinci obvezno znati vriskati in zapriseči v skladu s pustno zaprisego. Če tega kdo ne zna, ne more postati član fantovske skupnosti. Na tem prvem sestanku pa že določijo pustne vloge. Novinci seveda dobijo pretežno najtežje vloge – to so Ta grdi, ki so opasani s težkimi zvonci in lesenimi maskami, ostali pa si vloge razdelijo različno. Kdo ima katero vlogo pa ostane skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo kdo bo/nosi katero masko oz. vlogo. Polnočne povorke in priprave na pustovanjePo novem letu je ponavadi že prvo soboto v januarju sestanek fantovske skupnosti. Sestanek se prične pozno zvečer in okoli polnoči so vsi pripravljeni na polnočno povorko. Fantje nosijo zvonce in od vsepovsod pripeljejo stare »plehe«, da je hrup čim bolj močan. Povorko vodita harmonikar in bobnar, ki skupino peljeta po ustaljeni in tradicionalni poti po vaseh. Obhod vasi se konča sredi vsake vasi, kjer se fantje postavijo v krog in zapojejo. Polnočna povorka se odvija v vseh treh vaseh. Povorke so večinoma tri in so takorekoč obvezne: prva povorka poteka ponavadi po prvem pustnem sestanku v januarju (odvisno od datuma pustovanja), datume ostalih povork se določi sproti. V tem času morajo fantje poskrbeti za svoj lik oz. vlogo. To pomeni, da si morajo sami najti vse male predmete in dele oblačil za vlogo, ki jo predstavljajo. Prav tako morajo vlogo naštudirati in ji dati svoj pečat. To je drugi izziv za domačine, saj primerjajo kako so bile iste vloge v različnih letih odigrane in tako izbirajo najbolj originalne izvedbe. Zato je za fante velik izziv kako tradicionalno in standardno vlogo razgibati in ji vdahniti originalne poteze.

Pustovanje se odvija teden dni pred uradno pustno soboto!
Že zgodaj zjutraj se fantje ponovno zberejo na »mlakarnci«. Okrog pol osmih so nared in pustni sprevod se odpravi skozi Ravne po gozdni poti do Magozda, od tam v Jezerca, nato v zgornje Drežniške Ravne in konča v spodnjih Drežniških Ravnah, kjer pustove ponavadi že pričakuje množica ljudi od vsepovsod. Na sredi vasi se v popoldanskem času odvija glavna prireditev, ki ponavadi vse navduši. V vsaki vasi poteka obhod po ustaljeni poti. Na čelu sprevoda je vodja sprevoda (tisti, ki vozi), za njim sta harmonikar (muzikant) in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini na eni strani ritem hoje, na drugi pa tudi red in disciplino. Za njimi se zvrstijo ostali liki, ki se delijo v tri skupine: »Ta lepi«, posebne vloge in »Ta grdi« (glej spodaj Pustni liki in maske). Sprevod se ustavi v vsaki hiši, razen tam, kjer je bila v preteklem letu smrt v družini. Pred vstopom v hišo se mora vodja sprevoda na vhodnih vratih pogajati z gospodarjem, da jih spusti v hišo in mu dokazati, da prihajajo z dobrim namenom, še več, da hiši prinašajo srečo in odganjajo zlo. V hišo vstopijo le »Ta lepi« in kasneje posebne vloge. Ta lepi tam zaplešejo, gospodinja jih pogosti in obdari z raznimi darovi, kot so domača hrana in pijača, v pustno blagajno pa prispeva kakšen cent. Razen vodje nihče v sprevodu ne govori. Pustovanje se zaključuje okrog sedmih zvečer. Pustovanje se zaključi, ko se celoten sprevod poslovi z obhodom glavnega vaškega trga v spodnjih Drežniških Ravnah. 

Ravenski pustovi tako predstavljajo staro pogansko ženitev, kar je razvidno iz same sestave sprevoda:
Vodja sprevoda, muzikant in bobnar – vodenje ter glasba in takt Dva para Ta lepih –  ženitovanjci (tisti, ki se poročijo)Ta star in Ta stara –  oče in mati vseh pustov. Pustni liki in maskePustni sprevod sestavljajo tri skupine: »Ta lepi«, posebne vloge, »Ta grdi«. Skupino »Ta lepih« sestavljajo      Vodja sprevoda          Muzikant          Bobnar     Ta lep in Ta lepa     Ta lep in Ta lepa     Ta star in Ta stara Vodja sprevoda ima pustni druščini glavno besedo, saj mora voditi cel sprevod.Muzikant gode pustno koračnico, ki je avtentična, bobnar pa bobna glede na takt muzikanta.Ta lep in ta lepa predstavljata ženina in nevesto in ker vse maske nosijo fantje zelo skrbno izberejo njune nosilce. Pazijo na razliko v višini, pa tudi plesati morajo znati dobro, saj plešejo tako po domovih kot na trgih sredi vasi.

Ta lepi so avtentični liki in poleg Ta grdih najbolj prepoznavni liki Ravenskega pusta.
Ta star in Ta stara sta oče in mati vseh pustov ter po hišah sprejemata darove. Posebne vloge so: Žandar in Ravbar Rezijan, Dimnikar Poštar, Zdravnik Cgajnarca z otrokom, Ta debel Poštar, Kmet in kmetica              Nosač Ta slamnastega, Lovec z zajcem in druge … 
Žandar in Ravbar  »delujeta« v paru. Ravbar krade po domačijah, hlevih, poljih… Žandar ga pri tem lovi, ko ga ujame, mu naloži kazen, Ravbar pa mora vrniti vse ukradeno.Rezijan predstavlja moža iz Rezije. Zanje je bilo v resničnem življenju značilno, da so kot krošnjarji in popravljalci nožev ter kuhinjskega posodja resnično hodili po hišah brusit nože in si na takšen način služili za preživetje. Zato ima tudi v pustni skupini vloga Rezijana na hrbtu kolovrat na katerem je veliko orodja. Po hišah popravlja predmete, brusi nože, ...Dimnikar hodi od hiše do hiše in čisti stare peči, dimnike, nosi saje…Cgajnarca nosi s sabo otroka in po domovih prosi za špeh in mleko ter v zahvalo napoveduje prihodnost s kartami.Ta debel ima tri noge in dve glavi. To vlogo igrata dva človeka. Ker se nerodno premikata sta glavni atrakciji. Pojavita se le na Drežniških Ravnah, saj ne moreta hoditi po celotni poti kot celoten pustni sprevod.Nosač Ta slamnastega je po fizičnih zahtevah najtežja vloga. Na »krošnjah« (lesenem oprtniku) na hrbtu nosi pusta, t.j. tistega, ki se ga na pustnem pogrebu sežge. Krošnje s slamnato lutko nosi celo pot. V preteklosti je veljalo, da je bil fant, ki ima na dan pusta vlogo Nosača, na pustnem pogrebu Župnik.Lovec ljudem prodaja zajca. Zajca naj bi pred tem ulovil na lovu (čeprav ga izmakne le enemu izmed domačinov iz hleva), sedaj pa ga prodaja domačinom in obiskovalcem.     

 

Skupino »Ta grdih« sestavljajo: Smrt Korpar Ta grd, Ta grd Ta grd, Ta grd…
Smrt pomaga Ta grdim loviti otroke po vasi. Vloga je zelo skrivnostna, saj se marsikje pojavi kot prikazen.Korpar nosi »korpo« (velik, pleten koš), v kateri je bil ponavadi pepel za Ta grde. Tudi on lovi otroke. Ta grdih je v skupini največ in so tudi najbolj opazni, saj so opasani z zvonci in radi lovijo otroke in jih preganjajo. Najpogosteje jih mlatijo z nogavico v kateri je pepel, zato pred njimi bežijo vsi. Število ta grdih v skupini je spremenljivo in vsako leto različno, odvisno koliko fantov se tisto leto udeleži pustovanja.   Naloga Ta grdih je da odganjajo vsiljivo in radovedno otročad od sprevoda Ta lepih, da slednji lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo.

Maska »Ta grdi« je avtentična maska Ravenskega pusta.
Maska ali »obličje« je lesena, obložena z ovčjo ali kozjo kožo ter nosi ovnove ali kozlove rogove. Iz ust ji visi usnjen jezik. Poleg vseh naštetih in omenjenih vlog se vsako leto pripravi še kakšna nova, ki popestri celotno dogajanje in poskrbi za presenečenje.  Izdelovalci maskMaske 'Ta grdih', ki jih nosijo fantje v pustnem sprevodu, so narejene območju Ravenskih pustôv. V pustni skupini si ne izdela vsak sam svoje maske 'Ta grdega', pač pa imajo za to vedno mojstra, ki jih izdela po potrebi. V preteklosti je bil to g. Bizjak (po domače Kajhež) iz zg. Drežniških Raven, nato Marjan Skubin, še kasneje pa Alojz Skubin iz Jezerc, danes jih izdeluje Mitja Kanalec (Ravne). 

Pogreb pusta
Ravenski pustôvi organizirajo pogreb pusta deset dni po pustovanju in sicer na večer pustnega torka. Okoli sedmih zvečer se fantje sestanejo v »mlakarnci« in se nato ob osmih v sprevodu odpravijo na trg v spodnjih Drežniških Ravnah. Vaščani jih že nestrpno pričakujejo. Nekdo na skritem pusta ustreli oz. ubije, nato mrtvega pusta pripeljejo »na parah« pred občinstvo. Začne se žalna slovesnost, ki jo vodi pustni župnik. Seveda je dogodek poln humorja in iskrivih misli o dogodkih v preteklem letu, ki so se dogajali v vseh treh vaseh in okolici. Najbolj slikovit del pogreba pa je pot, ki jo opravi pogrebni sprevod od trga na Ravnah do grmade Na Bregu nad Jezerci, kjer ga sežgejo. Pot je dolga slab kilometer in ob njej so od začetka do konca prižgane bakle, ki naredijo na obiskovalca izjemen vtis. Tudi pogreb spremlja pustna koračnica, tokrat v počasnem ritmu. Pusta peljejo na saneh večinoma štirje »Ta grdi«, poleg njih pa so v maskah še »Ta star« in »Ta stara«, Vodja sprevoda, Muzikant, Bobnar in pustni Župnik. Grmada je postavljena na takšni točki, da lahko ogenj vidijo tako iz Raven kot iz Jezerc in Magozda. Pusta zažgejo in žalne koračnice ter joka in stoka »Ta starga« in »Ta stare« je konec. Razvije se veselje, ki pomeni, da je vsega konec in že se pričakuje novega pusta, vse to traja le do polnoči, saj se po njej že začne pepelnica. 
 
 Ravenski pustovi vas pričakujejo v soboto, 18. 2. 2017!


0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kobarid!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Koledar dogodkov Preglej vse
Oktober 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
24.10.2018 | Tečaji in delavnice
Napolnimo življenje JOGA
25.10.2018 | Kultura
Prižgimo pesniku lučko
26.10.201 | Tečaji in delavnice
Ustvarjalna delavnica: Izdelava mazil in deodoranta
26.10.2018 | Umetnost
Ladin večer
27.10.2018 | Kultura
Gledališka predstava ČA-KA-JOČ
22.10.2018 | Tečaji in delavnice
RAZPRODANO Predavanje Sanele Banović: Smeh je pol zdravja. Ljubezen pa druga polovica?
24.10.2018 | Tečaji in delavnice
Napolnimo življenje JOGA
25.10.2018 | Kultura
Prižgimo pesniku lučko
26.10.201 | Tečaji in delavnice
Ustvarjalna delavnica: Izdelava mazil in deodoranta
26.10.2018 | Umetnost
Ladin večer

Bodite prvi pri oddaji mnenja.