Ko smo prispeli v muzej, nas je gospod prijazno pozdravil in nas povabil na njegovo veliko kmečko dvorišče. Otroci so z radovednostjo opazovali razstavljeno kmečko orodje in druge pripomočke iz preteklosti. Gospod Branko je začel predstavitev z razlago o tem, kako se iz zrna naredi kruh. Otroci so z zanimanjem poslušali, kako se najprej pšenico poseje, ta zraste, nato se jo požanje in končno zmelje v moko. Sprehodili smo se skozi njegov kmečki muzej in si ogledali razne pluge za oranje, brane, motike, srpe, ročne žrmlje za mletje žita in električne žrmlje ter različne pripomočke, ki so jih uporabljali nekoč na kmetiji. Gospod Branko nam je povedal zanimivo zgodbo o tem, kako je kot deček sam mlel zrnje v moko, mama pa mu je pred odhodom v šolo skuhala žgance. Nadaljevali smo z ogledom kamrice, ki je bila opremljena s posodo, slikami, pohištvom in drugimi dodatki. Spoznali smo, da je bilo življenje nekoč precej drugačno kot je danes. Na dvorišču muzeja pa smo spoznali tudi prijaznega gosaka in gosko z imenom Janko in Metka, ki sta prava varuha kmečkega muzeja.

Po ogledu nas je čakala malica, za katero smo poskrbele ga. Jožica in vzgojiteljice. Okusi sveže pečenega kruha in domače zaseke so otroke navdušili, kar se je videlo na njihovih nasmejanih in zadovoljnih obrazih. Medtem ko smo uživali v okusni pogostitvi, je gospod delil še več zgodb iz preteklosti, kar je dodalo posebno vrednost našemu izletu.

Nato so sledile različne tekmovalne igre. Prva igra je bila zabijanje žebljev, pri kateri so otroci preizkusili svojo natančnost in moč. Sledilo je podiranje kegljev, kjer je bilo prisotnega veliko smeha in veselja. Skakanje v vrečah je bil izziv, ki je prinesel še več razburjenja in navdušenja. Nato smo ciljali krompir v košare in otroci so z veseljem prikazali svoje spretnosti. Vsaka igra je prinesla veliko zabave in spodbudila timsko delo ter prijateljstvo med otroki. Seveda pa smo tudi vzgojiteljice tekmovale v vožnji otrok s samokolnicami.

Vrhunec dneva je bilo iskanje zaklada. Skupaj smo sledili namigom, se prebijali skozi različne izzive in na koncu našli skrinjo, polno dobrot. Otroci so bili navdušeni nad najdbo in so si veselo razdelili sladkarije ter drobne igračke, ki so bile v zakladu.

Po iskanju zaklada je sledil še en vrhunec dneva – vožnja s traktorjem in vozom. Otroci so se zbrali okoli traktorja, navdušeni nad priložnostjo, da se popeljejo z njim. Vožnja po polju je bila polna smeha in veselja. Ko smo se vrnili, smo si vzeli še nekaj časa za skupinsko petje in igranje na tradicionalne instrumente. Gospod Branko je vzel harmoniko, otroci pa so se preizkusilii v bobnih. Skupaj smo zapeli nekaj ljudskih pesmi in to je bil čudovit zaključek našega izleta.

Po nepozabnem dnevu v muzeju smo se z otroki vrnili v vrtec, kjer nas je čakala še ena posebna dogodivščina – spanje v vrtcu. Otroci so zjutraj v vrtec prinesli kovčke in nahrbtnike, v katerih je bilo vse potrebno za spanje v vrtcu. Po vrnitvi iz Kungote smo imeli kosilo, nato pa zabavo na igrišču vrtca, saj v vrtcu več ni bilo drugih otrok. Po večerji in pred spanjem smo še pripravili kratek večerni program, kjer so se otroci sprehodili po modni pisti v pižamah in tudi zaplesali. Sledila je pravljica, ki je otroke popeljala v svet domišljije in sanj. Otroci so se udobno namestili na svojih ležiščih in z zanimanjem poslušali zgodbo. Zaželeli smo si lahko noč in se poslovili do jutra.

Izlet v kmečki muzej in spanje v vrtcu sta bili dve izjemni izkušnji za naše otroke. Ne samo, da so se otroci naučili veliko novega o procesu priprave kruha, ampak so tudi doživeli veselje skupnega ustvarjanja, druženja in tekmovanja v različnih igrah. Gospod Branko Sitar in gospa Jožica sta nam s projektom »Od zrna do kruha« dala neprecenljive spomine, ki bodo še dolgo živeli v naših srcih. To je bil zagotovo dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili.

Vzgojiteljica Suzana Žnider