Verjamem, da večina otrok pogreša vrtec, naše igre, dejavnosti ter predvsem druženja s prijatelji. Tudi me vas pogrešamo. Velikokrat je tako, da smo ob otrocih deležni lepega tudi takrat, ko imamo občutek, da je vse slabo. Neverjetni so občutki, ko nam zgodaj zjutraj nekdo sporoči novico, da mu je izpadel zobek ter da želi to povedati in pokazati vzgojiteljici, da je nekdo naredil sladico mamici, tako kot smo jo mi v vrtcu, ko nam nekdo želi pokazati, kako likovno ustvarja v domačem okolju, ko nam samo želi povedati, da nas pogreša … nepopisni so občutki, ki nam sporočajo, da smo v tem času, ko nismo skupaj, v njihovih zgodbah tudi mi.

Zato hvala vam, otroci, za vsa ta drobna dejanja velikega pomena v tem času, ki ga ne moremo preživeti skupaj. Beseda hvala je tako majhna, pa vendar v sebi skriva neverjetno moč, zato delim zapis pesmi Ide Semenič.

HVALA, BESEDA MALA  

Hvala, 

beseda mala,

a velika, 

da gore premika,

ruši bregove, 

zida mostove,

sesuva nadutost,

rojeva hvaležnost,

klesti prevzetnost,

gradi prijaznost.

Premalokrat izrečena,

premnogokrat pozabljena,

namerno zamolčana,

preprosta, velika beseda mala – HVALA.

                                                                                                                                                   Vzgojiteljica Suzana Žnider