MIR

Nekateri pravijo,

da na svetu mira ni

zaradi vojne in krvi.

Krivi za to smo mi,

saj za pogovarjati se nam ni.

Če vsi pravični bi bili,

roko na srce drugemu položili bi.

Mira podariti se ne da,

saj ves svet takoj se vda.

A nekje obstajajo resnice,

nekje obstajajo pravice,

ki svet bi rešile

in narode združile.

Nekega dne bo velik potres,

ljudje pomoč bodo potrebovali

ter si roko v stiski podali.

Tako zavladal bo mir,

nikjer več ne bo prepir.

Ampak če hočeš,

da to se zgodi,

pomagaj svetu tudi ti. 

Sara Planinšek, 7. a   

SOLIDARNOST

Solidaren si do človeka,

ki ne mara pretepa.

Solidarne med seboj so države,

tudi če niso samostojne in prave.

Solidaren si do ljudi

različne narodnosti.

Solidarnost je pomoč,

je prijaznost,

ki človeka ne spodi proč.

Če solidaren si,

pomeni, da za svet te skrbi,

zato pomagaj in bodi solidaren tudi ti.

Sara Planinšek, 7. a

MIR

Sklenimo premirje

in ustavimo nasilje,

svet tako boljši bo,

zato potrudi se zelo.

Skupaj stopimo

in nasilje ustavimo.

Če le-to nam uspe,

potem zmoremo vse.

Če človeštvo nad tem obupalo bo,

se nam godilo bo le slabo.

Lana Kozjak, 7. a

ZDRUŽENI V MIRU

Nekega dne sta se prepirali Poljska in Nemčija. Poljska je obtožila Nemčijo, da ji je ukradla pridelke, Nemčija pa je Poljsko obtožila, da ji krade premog. Tako sta se prepirali že vrsto let.

Drugim državam to ni bilo všeč. To so prenašale vrsto let, zato so morale ukrepati. Poljska in Nemčija ste se pripravljali na nov prepir in prepiru se je pridružila Slovenija. Rekla jima je: »Če se ne moreta nehati obtoževati kraje, stopita skupaj in skupaj poiščita tatu, ki vama krade. S svojimi prepiri motita druge države, zato prosim, naj bo konec s tem.« Te besede so jima dale misliti.

Minilo je mnogo dni in bilo je vse mirno, države je to zelo veselilo. Mislile so, da je konec prepirov. In res jih je bilo. Čez eno leto sta Poljska in Nemčija ustanovili Evropsko unijo. V Evropski uniji so pravila, da morajo biti vsi enakopravni, pravični in še posebej v miru.

Države je to veselilo, zato so se začele vključevati v Evropsko unijo. Prepiri o Poljski in Nemčiji so bili pozabljeni.  

Blažka Škafar, 7. a

ZDRUŽENI V MIRU

Mir, kaj sploh je to? Jaz si mir predstavljam kot solidarnost, pravičnost in spoštovanje. Zakaj tega marsikje po svetu ni? Čemu vojne? Veliko tega je zaradi ozemlja in rudnih bogastev. Če povzamemo, se vse dogaja zaradi denarja. Denar sveta vladar. Pa mora biti res tako? Denar in vera. Vere bi se morale spoštovati. Mir si vsi predstavljamo drugače. Ljudje smo si različni. Mira nekateri ne uživajo v polni meri. Ločujemo se po rasi. Vedno več je beguncev. Mira se pač ne da kupiti. Nekateri žal nimajo možnosti do miru. Truditi se moramo, da bodo vsi imeli mir in da bodo srečni. Biti moramo združeni v miru.

Blaž Vidovič, 7. a

FRANCE

V kraju ob slovenski  obali že vrsto let deluje humanitarna organizacija, ki so jo takratni ustanovitelji poimenovali Pomagavček.

V njej sodelujejo ljudje, ki so pripravljeni svoj prosti čas nameniti za nekaj dobrega. Vsi so prijazni in solidarni. Poskrbijo za tiste, ki so pomoči potrebni. Delijo hrano, obleko in druge materialne dobrine, ki si jih nekateri ne morejo privoščiti. Velikokrat pa pomaga že njihova prijazna beseda ali pogovor, za katerega si vedno vzamejo čas.

France se velikokrat ustavi pri njih. Vesel je, če dobi kaj za pod zob. Življenjska pot ga je pahnila ob rob. Živi na ulici. Vsi ga že dobro poznajo.

Starejša gospa Pregl, ki že vrsto let sodeluje pri Pomagavču, ga je nekega zimskega večera povabila k sebi domov. Dolgo v noč sta se pogovarjala in ko je ura odbila polnoč in bi France moral iti, se ga je gospa usmilila. Prespal je v sobi njenega sina, ki se je že pred leti odselil na svoje. France je bil presrečen, da je vsaj enkrat po tolikih letih lahko spal na mehki, udobni in topli postelji. Ni bilo veliko, ampak dovolj, da si je France za zmeraj zapomnil dobroto Preglove.

Minilo je leto in pol od tega dogodka. France je sedel na ulici in prosil za denar. Vsak dan se je kaj nabralo. Tudi danes. V klobuku je bilo ravno dovolj, da je v bližnji loteriji kupil srečko. To je storil večkrat, ampak vedno zaman. Tokrat se mu je nasmehnila sreča. Kaj sreča, dobil je ogromno denarja. Čez noč se mu je življenje postavilo na glavo. Na srečo je poiskal prave ljudi, si uredil dom in poiskal službo ter zaživel človeku spodobno življenje.

Pozabil ni niti na gospo Preglovo. Po hudi bolezni je ostala priklenjena na posteljo. Sedaj je bila ona odvisna od tuje pomoči. France jo je obiskoval vsak dan, sedel ob njeni postelji in ji bral knjige. To ji je pomenilo neizmerno veliko.

Miha Muršec, 7. a