PUST

Ko pust napoči,

celo mesto pokonci skoči.

Saj to je tisti čas,

ko je vesela vsa vas.

 

Maske si nadenemo

in vse ljudi razveselimo.

Eno leto princeska, drugo hudiček,

tretje pa še Božiček.

 

Slastne krofe si privoščimo

in povorke se udeležimo.

S prijatelji se družiš

ter si sladkarije in denar prislužiš.

 

Ko je pust, se veliko zgodi,

zato po njem ognja ni treba več prižgati.

Po pustu napoči še valentinovo

in takrat rožice podarimo ali dobimo.

Naja Ripak, 6. a

PUSTNE MAŠKARE IN NJIHOVE POLOMIJE

Pustna maškara nam pozvoni

in si zaželi,

da kaj dobi.

 

Se nasmeje in zapoje,

da želi si pustne odeje.

 

Mama prinese odejo, polno sanj,

vanjo da krof sanj.

 

Maškara se zjoče,

ker lizalko hoče.

Lizalke pa ni,

zato še jočeš ti.

 

Mama denar za lizalko ji poda,

da v trgovino bi odšla,

maškara pa nazaj »prileti«,

ker v trgovini lizalke ni.

 

Mama se razjezi

in si zaželi,

da pred vrati maškare ni.

 

Jo podkupi,

z osmimi krofi se odkupi,

še pet evrov ji da,

maškara je srečna vsa.

 

In ko je maškara odšla,

je že pomlad prišla,

zato mama je žalostna bila,

ker krofov na pretek ima.

Ajša Korošec Vidovič, 7. b

PUSTNI ČAS

V našo vas je prišel pustni čas.

Do nas so prikorakali

in na vrata potrkali.

 

Mama vrata je odprla

in čarovnica se je zadrla:

»Ziba, zaba, na klovnu je brada!«

 

Klobuk na glavi,

meč je pravi.

To ni tat,

ampak pirat!

 

Polna vreča,

v roki palica bodeča,

na sebi kožuh ima,

to pravi kurent je, ki zna!

 

Nasmeh do ušes,

na glavi velika očala,

obleka pisana jo je izdala,

ker to klovnesa je prava!

Alja Sauer, 6. a

PUST

Pust, pust, kje si pust?

Pusta ni, ker februarja še ni.

Pust prišel je že do nas,

ko maškara prosila je za čast.

 

Pust hrust, veselih je ust!

 

»Od hiše do hiše, od vrat do vrat

prinašamo srečo in z njo pomlad.«

To maškare so rekle,

ko prišle so do nas,

ker pust je zelo lep čas.

 

Pust hrust, veselih je ust!

Aja Kmetec, 7. b

 

ZA PUSTA HRUSTA

Za pusta ne ostanejo prazna nobena usta,

v vsaki hiši nekdo krofe hrusta.

 

Kurentovi zvonci vsepovsod donijo,

vsak čaka, da pri njegovi hiši zazvonijo.

 

Pustno vzdušje v zraku prevladuje,

ni trgovine s kostumi, ki ne obratuje,

voz oračev vsa dvorišča obdeluje,

vsaka maškara po celi vasi potuje.

 

Barvitost vasi je skoraj pretirana,

vsaka celica na obrazu otroka je namaskirana.

 

Sladkarij v vsaki hiši je en kup,

sladkarij je toliko,

da še sladkosnede spravi v obup.

Če kdo hoče spati,

pa mu ne dovoli kurentov hrup.

 

Ko se karneval prične,

je to veselje sveta,

najlepša maškara nese domov krofov do neba.

Vsak kurent se v boj proti zimi poda.

Ko se zima konča,

je žalostna vsaka maškara.

 

Vsi vedo, da bo enako naslednjo zimo,

ko ji bodo maškare spet vklopile toplo klimo.

Andraž Korošec Vidovič, 7. b