ZGODBA O ROŽI PIŠČANEC

Nekoč se je v majhnem kraju, poimenovanem Lovrenc na Dravskem polju, rodila deklica z imenom Roža Piščanec. Rodila se je 7. julija leta 1923. Na žalost je odraščala v ne ravno prijaznem okolju. Takrat je bil čas hude gospodarske krize in vsi so se borili zgolj za preživetje. Otroci so takrat še morali delati na polju, kar Roži ni bilo pogodu. Želela je namreč izkoristiti vsako priložnost za risanje, kar je že nakazovalo na to, da bo postala ilustratorka. A na žalost med risanjem ni delala ničesar »koristnega« in je bila zato takrat, ko je v roke vzela barvice in papir, tepena s strani staršev. Še dobro, da zaradi tega ni opustila risanja, saj Slovenija brez tega ne bi imela izjemne umetnice. In prav to je pomembno – vztrajnost.

Pozneje se je na željo staršev vpisala v trgovsko šolo v Mariboru. To je tudi uspešno končala. Pozneje je odšla tudi med partizane, po vojni pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost, leta 1950 je tako uspešno zaključila študij slikarstva. Po študiju si je kruh služila z delom likovne pedagoginje na nekaterih osnovnih šolah v Ljubljani. Potem je odšla na gimnazijo Poljane, kjer je ostale vse do upokojitve. To je dočakala v letu 1973.

V tem času je bila izjemno ustvarjalno dejavna in znana je postala z ilustracijami v knjigi Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico. Slikanica je doživela mnoge ponatise in prejela veliko nagrad. Roža Piščanec je pozneje ilustrirala tudi mnoge druge pravljice in knjige, recimo Belokranjske pesmice Boža Račiča, Naše živali Franceta Bevka, Martina Krpana, rusko pravljico Trije medvedi ter Janko in Metka bratov Grimm. Vrsto let je ilustrirala tudi reviji Ciciban in Pionir. Ilustracije je podarila kar 100 knjigam.

Resda je bila javnosti znana predvsem po svojih ilustracijah pravljic, je pa ilustrirala tudi učbenike in periodični tisk za mladino ter slikala krajine in figuralne kompozicije v akvarelu in olju.

Že omenjeno se je leta 1973 upokojila. Nato se je posvečala predvsem akvarelom in risbam.

Ilustrirala in še kako drugače je ustvarjala vse do smrti. Umrla je 29. septembra 2006 zaradi posledic raka v Ljubljani. S svojim delom ilustratorke je slovensko umetnost ilustracije dvignila na višjo raven. Zapustila nam je izjemno umetniško dediščino in spada med najpomembnejše slovenske slikarke in ilustratorke 20. stoletja. Ta dediščina mi je zelo pomembna. Njeno delo doživljam kot lepo in pomembno za slovensko kulturno dediščino.

V svojem življenju je kar dvakrat prejela Levstikovo nagrado, in sicer leta 1954 ter 1961. Razen tega je prejela tudi nekaj drugih nagrad.

Zaradi njenega dolgega življenja, živela je kar 83 let, je pridobila mnogo različnih državljanstev. Imela je državljanstva Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije.

Sam zelo posebno doživljam njeno delo. Živela je namreč v Lovrencu na Dravskem polju in super mi je vedeti, da lahko nekdo iz tako »odročnega« kraja doseže tako veliko. Na podlagi takšnih osebnosti izvemo, da slava ni omejena na velike kraje. Je tudi moja vzornica, a ne zato, ker bi rad postal ilustrator. Preprosto zaradi vztrajnosti in zato, ker mi je dokazala, da lahko nekdo iz mojih krajev doseže veliko.

Gabrijel Marholt, 6. a