Petošolci smo svetovni dan poezije obeležili tako, da smo obiskali prav vse učence in delavce šole. Prebrali smo jim pesmi, ki smo jih napisali v tednu praznika poezije, saj smo prebirali pesmi slovenskih pesnikov, se potapljali v njihove in naše domišljijske svetove in tako črpali navdih za naše male umetnine.
PESEM O LUNI
Luna, kraljica teme,
kako uspe ti vse?
- Da zaspimo takoj.
Čestitam, za vse te stvari,
ki uspevajo ti.
Kraljica luna!
Luna, kako si?
Samo ne bodi slabo,
takrat skrbelo me bo.
- Če se boš počutila dobro,
odgovori mi tako,
da zaspal bom hitro.
Kraljica luna!
Nik Muršec, 5. b
PESEM O MORJU
Veliko modro platno
preko celega sveta,
ki lije naokrog, je
kakor oblaki iz neba.
Ko veter zaplapola,
morje zavalovi,
ko ladja v pristanišče hiti,
ribiču domov se mudi.
Ko sonce zaide,
se morje pomiri,
zraven tihih šumov
spat se mi mudi.
Tian Hajšek, 5. b
PESEM O ZVEZDAH
Ko pade noč na naš kraj,
zvezde prekrijejo nebo,
da se lesketa lepo.
Ko jutro se začne,
zvezde ugasnejo se
in rečejo: »Nasvidenje.«
Mia Gselman Jakolič, 5. b
PESEM O MORJU
Ko veter piha,
morje valovi.
Ko sonce sije,
se morje zablešči.
Ko zima je,
morje ledeni.
Filip Dolenc, 5. b
PESEM O ZVEZDAH
Ponoči na nebu zlato sije,
da se kar blešči
– pa se ti nasmehne,
vsaj do polnoči!
Na nebu je temno,
tam so zvezde
– ki veselo pojejo!
Anej Skale, 5. b
PESEM O LUNI
Visoko na nebu
se nekaj blešči.
Jaz pa utrujen
zapiram oči.
Zvezdice moje,
povejte mi no,
le kakšno čudo
bi to lahko bilo.
To je luna,
kraljica vseh je noči,
ona skrbi,
da dobro se spi!
Gašper Belca, 5. b
PESEM O LUNI
Vsak večer se z nami sreča,
prekrije dan v noč,
s črno odejo
skupaj z zvezdami.
Z zvezdicami sveti
na naše ozemlje,
za lahko noč
nam pravljico prebere.
Hana Železnik, 5. b
PESEM O ZVEZDAH
Svetleče in belo se lesketa,
zvezdica Tinka se rada igra,
žogo si vrže zelo visoko,
utrinek imenujemo to veliko čudo.
Sonce zelo se lesketa,
ni večje zvezde okoli sveta,
a ko k jutranji zori že gre,
zvezdice skrijejo se v gore.
Lara Grajfoner, 5. b
PESEM O MAVRICI
Nekaj čudnega polije naše nebo,
to mavrica se imenuje.
Ta čudna stvar na nebu sije,
vsi se čudijo na glas.
A lepa je, ko pride,
pa tudi, ko odide.
Mavrica tam nekje sije,
vsi se čudimo na glas,
a ona vedno odide
tja v eno čudno vas.
Lana Petje, 5. b
PESEM O MORJU
Morje kot nebo je –
včasih čisto, včasih umazano.
A v morju lahko delaš vse,
se igraš, plavaš in še kaj več.
V morju lahko opazuješ stvari –
alge in ladje, ki so potonile.
V morju je ogromno zakladov,
zlata in nakita.
Simon Kos, 5. b
PESEM O ZVEZDAH
Ko se zmrači,
na nebu se pojavijo zvezde –
kakor tisoč luči.
Osvetlijo cel svet, medtem ko spimo.
Ko se zbudimo,
zbežijo z objema noči
in že jih več ni!
Vanesa Ušaj, 5. b
PESEM O LUNI
Ko noč se prebudi,
luna zažari.
Sveti kot srebro –
zelo zelo svetlo.
Srebrna luna!
Ko razsvetli Zemljo,
vse se spremeni,
za vse noči.
Srebrna luna!
Lara Brlek, 5. b
PESEM O LUNI
Ko pride zvečer luna na plano,
ves svet se sveti,
kakor žoga je okrogla,
prelepa bela luna.
Sveti kakor luč,
je lepa kot dragulj,
vredna vsega na svetu,
prelepa bela luna.
Jan Širec, 5. b
PESEM O MORJU
Zjutraj morje se blešči,
svetlo modro vedno je
morje mirno
kar se le da.
Popoldne valovi vihrajo,
skočim s pomola,
morje obkroži moj padec,
zato ga občudujem.
Ko večer se spušča,
vsi odidejo s plaže.
Takrat ostane samo
in se umiri.
Julija Žitnik, 5. b
PESEM O MORJU
Po morju jaz veslam,
ubog mornarček jaz.
Mimo plava kit,
iz vode skače sit.
Pojdi z menoj,
prekrasna je noč nocoj.
Žiga Žnidar, 5. b