DO SRCA

V mojem življenju iskrica se vžge,                               žge

Dnevnega ritma stopinje upočasnijo se,                      se

Srce se mi začne vedno topiti,                                     piti

Ko si ob meni, ne morem oditi.                                    Iti

Skozi cvetoči vrt se sprehodiva,                                  diva

Sramežljivost najina je prikrita,                                    krita

Od ljubezni oba zadrhtiva,                                           drhtiva

V temni noči lunin soj se svita.                                     Vita

Dolga pot je to najino življenje,                                    nje

Krajšaš mi moje osamljene noči,                                 oči

V mojih mislih si edini, ki bedi.                                    Edi

V mojem srcu za vedno boš ostal,                              stal

Drug drugega nikdar ne pozabiva,                             biva

Za tvoje veselje vse bom storila.                                Rila

Tia Jančič, 9. a

KORONA

Korona se je čez ves svet razvila                            zvila

vse ljudi v obup je podala                                        dala

vsaka živa stvar se je skoraj zjokala                        jokala

Kako dolgo še bo tu prebila?                                   bíla

Čisto vse je zunaj zaprto                                          sprto

nič več ni po starem ostalo                                       stalo

se je vse vase zavarovalo                                        varovalo

žalostno je vse do zadnjega prta                              rta

Tri leta nam življenja pokvari                                   kvari

Veliko ljudi doma pribije                                           bije

s kupom informacij dnevno zalije                             lije

vedno nove ideje zvari                                            vari

Upamo, da se nekaj končno spreobrne                   obrne

da se vse končno nazaj povrne                               vrne

Zjutraj je sonca soj na travnik prišel                           šel

in spet si lahko videl dno potoka                                otoka

ter dva brezskrbna in vesela otroka,                          roka

ko sonca žarek je cvetlice odel.                                 del

Na sredini polja se bela vrtnica iskri,                          kri

skupaj se igrata, se za roke držita,                             žita

vedno bolj se povezana zdita,                                    ta

vrtnica čaka, da utrga jo deček že mnogo dni.           ni

Za jesenjo zima, za zimo pomlad,                              mlad

zelo močno sta se drug v drugega zaljubila,               bila

v sreči in veselju se bosta utopila.                              pila

Čez mnogo let sta nazaj prišla                                    šla

in skupaj obujata spomine,                                          mine

razmišljata, kako hitro čas mine.                                 Ne

V Julijskih Alpah Triglav tam stoji                             ji
Njegov ledenik že dolgo propada                           pada
Se iz dneva v dan vedno bolj tali                            ali?
Se popotnik poda nanj iznenada                            nada

Se po tej steni severni odpravi                               pravi
Sotesko pod seboj čez čas zagleda                       gleda
Pleza po neokrnjeni naravi                                     vi
Svoje pogumnosti se zaveda                                  veda

Noč tam na vrhu Triglava prenoči                           noči
Nebo se mu zanimivo zaiskri                                  iskri
Ta trenutek za vedno si zapomni                            pomni

Visok Triglav pogumno je preplezal                        plezal
Ter pogum velik za podvig zbral                             bral
In brez same kapljice dvoma se podal                   dal