Učenci 4. in 5. razreda so se seznanili s pomenom samoobrambe in nudenja prve pomoči, učenci 6. in 7. razreda pa so se učili tudi o spolni nedotakljivosti. 

Učenci iz 8. in 9. razreda smo prvo uro preživeli v družbi dveh predavateljic, ena je bila paraplegik. Gospa na vozičku je  z nami delila svojo zgodbo, ki jo je pripeljala do nesreče skoraj dvajset let nazaj. Opisala nam je svoj vsakdanjik na vozičku, slabosti in prednosti takšnega življenja ter nas predvsem opozorila na dejavnike, ki so po navadi vzrok za tovrstne nesreče: alkohol, droge, elektronske naprave, previsoka hitrost itd. Ob koncu predavanja sta nam predavateljici pripravili tudi progo, ki smo jo morali premagati s posebnimi očali. Na razpolago je bilo pet očal in vsaka so predstavljala različne promile alkohola oziroma so ponazarjale, kako vidijo ljudje z različnimi količinami alkohola v svojem telesu. Učenci in učitelji so se preizkusil na tej progi in le redkim je uspelo uspešno prehoditi progo. 

V naslednji delavnici smo se srečali z različnimi vrstami zasvojenosti: z drogo, alkoholom, elektronskimi napravami, igrami na srečo itd. Dandanes naj bi na svetu bilo že več kot trideset različnih zasvojenosti. Najbolj tipičnim trem, povezanim s hrano (bulimija, anoreksija in motnja hranjenja), sta se  pridružili še dve dodatni zasvojenosti, povezani s hrano, in v naslednjih letih se še število morda zviša. Predstavljeni so nam bili tudi škodljivi učinki drog, alkohola in cigaret na mladostnike in mlajše odrasle pod 21. letom starosti. 

V predzadnji delavnici smo govorili o varnem internetu in o tem, kako ga ustvarjati. Danes smo v moderni dobi, kar pomeni, da ima večina dostop do interneta in spletnih aplikacij, kot so Instagram, Twitter, Facebook … A česar uporabniki ne vedo, je dejstvo, da se na spletu dogaja tudi veliko zlorab in verbalnega nasilja. Seveda nas je velika večina že bila priča temu nasilju. Nekateri kot žrtve, drugi v vlogi povzročitelja. Včasih morda tudi ne ločimo heca in potegavščine od zlorabe ali spletnega nasilja,  kot žrtev ne upamo prositi za pomoč ali pa mislimo, da je ne rabimo. A resnica je, da je kakršno koli nasilje, bodisi fizično ali verbalno, nesprejemljivo. Zato je kot žrtev ali priča vedno potrebno prositi za pomoč,  npr. starša, prijatelja, učitelja ali pa spletne družbe, kot je Tomtelefon. S tem, ko zaustavimo kakršno koli  nasilje, pomagamo  žrtvi  in povzročitelju nasilja, ki je bil lahko tudi sam žrtev nasilja ali pa ima malo globlji in osebni problem.

Na koncu pa nam je ga. Bernarda Jurič predstavila svoje kolesarjenje po Avstraliji, o katerem je napisala tudi knjigo – 12.000 kilometrov greha. Predavanje o tej zelo dolgi in osupljivi poti je bilo nadvse zanimivo, saj je prekolesariti tako razdaljo pri temperaturah med 35 in 40 stopinj Celzija, brez spremstva, brez varnosti, včasih tudi skoraj brez vode in hrane, zagotovo velik uspeh, nepredstavljiv marsikomu. Namesto da pišem, kako sem še vedno navdušena, da je možno, kar je ga. Jurič dokazala, vas pozivam, da preberete njeno novo knjigo ali pa se ji sami pridružite na predstavitvah knjige, saj lahko ob tem res začutite njeno strast do kolesarjenja in Avstralije.

Klara Lešnik, 9. a