Logo MojaObčina.si

Kidričevo

DANES
31°C
14°C
JUTRI
28°C
15°C

RAZLAGALNE PRIPOVEDKE

KAKO IN ZAKAJ NASTANEJO OBLAKI

Na Dolenjskem so se začeli ljudje spraševati, zakaj in kako nastanejo mračni oblaki. Vsi so začeli klicati družine, prijatelje, še celo župana so poklicali, da bi izvedeli, kako in zakaj nastanejo oblaki.

A nekega dne je iz svoje hiše v gozdu po dolgem času prišel starček Janez s psičkom Brunom. Tudi do njega je prišla novica, da se vsi na Dolenjskem sprašujejo eno samo stvar. In tega je imel že dovolj, zato je šel k njim in jim povedal, kako nastanejo oblaki. Ko je prišel, so se ga le redki spomnili. Vprašali so ga: “O Janez ! Kaj pa ti tukaj delaš ? ”Janez jim je odgovoril: “Prišel sem vam povedat tisto z oblaki.” Vsi so osupnili in se vprašali: “ Kako pa on to ve?” Janez je začel govoriti: “Tisti, ki ste pametni, mi boste verjeli; tisti, ki pa ne, pa vas naj bo sram.” Vsi so se začeli smejati, saj niso mogli verjeti svojim ušesom. “Ta starček je pa res čuden!” so govorili. Kar naenkrat je nastala smrtna tišina. Janez se je tako zadrl na ves glas, da so vsi obstali. Začel je razlagati: “Oblaki nastanejo tako, da iz morja opolnoči pride na stotine mož z močmi, a ne z navadnimi močmi, ampak z zelo posebnimi močmi. Točno ob deset minut čez polnoč začnejo tako močno rigati, da hlapi iz njihovih ust postanejo prečudoviti oblaki. Kadar imajo možje slab in žalosten dan, mi ostanemo z mračnimi oblaki in nevihtami na nebu.”

Nato so bili  vsi na Dolenjskem zelo srečni, saj se niso več spraševali, kako in zakaj nastanejo oblaki.

Anamarie Kores, 7. b


METULJEVA KRILA NISO SAMO BELA

Vsaka žival ima vedno svojo značilno barvo, npr. kožuha, perja, dlake, kril … Nihče pa se ne vpraša, zakaj so krila metulja barvna ali zakaj ima vsak svojo barvo kril.

Lepega dne se je metuljček dolgočasil in opazoval naokrog. Videl je samo metulje, ki so bili enaki kot on, vsi so imeli krila bele barve in če je pomislil, da je zadnjič zamenjal svojega najboljšega prijatelja, bo moral nekaj spremeniti. Tuhtal je dneve in noči in nič mu ni padlo na misel. Niti ena pametna ideja, ki bi rešila to zmedo, ko se je kar naenkrat spomnil, da bi se srečevali na enakih mestih ali pa kar ostali na enakih. Ampak hitro si je premislil, saj se je spomnil, da bo to uničilo krila pa tudi lačni bi postali. Spet je tuhtal in tuhtal, da bi le našel kakšno idejo, s katero bi rešil vso to zmedo in nadlogo.

Minevali so dnevi in končno je metuljček dobil idejo. Odšel bo od cvetlice do cvetlice in vsakega metuljčka potisnil v cvet in zagotovo se bodo obarvali. Ampak to ni šlo čisto po sreči, saj so vsi bili zelo jezni in povrh vsega se je še kdo poškodoval.

Metuljček se je počutil krivega, zato je raje spet tuhtal. Naenkrat pa je zaslišal pogovor drugih dveh metuljčkov, ki sta govorila o nekakšnih barvah, ki jih ljudje uporabljajo za slikanje raznih slik. Pomislil je: »To bo moja rešitev in takoj bom odletel v bližnjo trgovino, kjer bom našel barve.« Te je kupil, se zahvalil, se poslovil in že ga ni bilo več na spregled, namreč že je bil pri metuljčkih. Nagovoril jih je, da ima rešitev o tem, kako se bodo vsi poznali le na videz. Najprej so nad idejo bili nezadovoljni, a so mu vseeno zaupali, saj so vedeli, da slabšega od zamenjave družine, ko je ne prepoznaš, ne obstaja. Postavili so se v vrsto in metuljček je začel s poslikavo. Vsak je dobil svojo barvo in svoj značilen lik na krilih, da se bodo prepoznali med seboj. Ampak barva se je na krilih hitro spackala, zato se je moral domisliti nečesa drugega, da bi barva ostala. Zato se je vsak, ki je že bil poslikan, moral povaljati v pelodu.

Zato imajo od takrat vsi metuljčki drugačna krila.

Lana Karneža,  7. a

 

TRIJE MAJHNI PRIJATELJI

Nekoč so živeli Jabolko, Špaget in Žemljica. Bili so najboljši prijatelji. Nekega dne jih je gospodarica izgnala iz hiše. Odločili so se, da bodo odšli v neznano.

Jabolko je reklo: »Gremo v gozd!« »Dobra ideja,« je rekel Špaget. Odpravili so se. Po gozdu so hodili in hodili, dokler niso prišli ven. Žemljica je rekla: »Pojdimo nazaj v gozd in poiščimo prenočišče.« »Dobra ideja,« je spet rekel Špaget. Jabolko pa se s to odločitvijo ni strinjalo. Ono je bilo za to, da bi šli v širni svet. Jabolko se je sprijaznilo in odšli so nazaj v gozd. Prišli so do velikih iglastih dreves. Jabolko pa je bilo lačno in udarilo je po drevesu. Iglica je prerezala žemljico in naredila se ji je udrtina na trebuščku.

In zato še imajo danes žemljice udrtino po sredini telesa.

Aleks Mrčinko, 7. a

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi