Med zimskimi počitnicami smo nekateri učenci šestega razreda sodelovali na delavnicah Društva za boljši svet. Delavnici sta potekali dva dni.

Prvi dan, v četrtek, smo sedli za mizice v razredu. V razredu z nami je bila tudi Betty, psička. Ugotovili smo, da v tem razredu ne deluje internet. Odšli smo v sosednjo učilnico. Tudi tam ni deloval. Potem smo ugotovili, da pač ne potrebujemo glasbe. Najprej smo sedli v krog. Gospodična Katja nam je ponudila čokoladice. Posladkali smo se. Nato je Katja vzela žogico in tisti, ki jo je držal, je imel besedo. Malo smo se pogovarjali. Sošolec na tvoji desni je imel nalogo, da pove nekaj lepega o tebi. Kar čutiš to toploto in srček ti lepo bije. Takrat smo se vsi počutili dobro. Zatem smo se igrali igro. Med dva učenca smo položili mapo, da nista videla drug k drugemu. Oba sva imela list in flomaster. Eden v paru je govoril, kaj mora drugi narisati. Nato sva skupaj preštela neenakosti. To je bilo zelo zanimivo.

 Druženje se je kmalu izteklo in za konec smo šli še v kuhinjo po malico. Postregli so nas z okusnim jabolčnim zavitkom in s sokom. Po malici smo se poslovili. Zahvalili smo se Katji in odšli domov.

Tudi v petek smo prišli v šolo. Ker je deževalo, tokrat Betty ni bilo. Bili smo malo žalostni. Zopet smo sedli v krog in se pogovarjali, da se sprostimo. Ugotovili smo, da moramo takrat, ko imamo tremo, pomisliti na nekaj, kar radi počnemo. Takrat bomo umirjeni in bomo določene stvari lažje počeli. Ta dan smo iz papirja naredili mostove. Uporabljali smo lahko samo papir in lepilni trak. Vsem je uspelo. Ko smo končali, smo na plakat zapisali pozitivne misli o prijateljih, šoli … Zatem smo izvedli intervju. Vsak je povedal, kaj mu je v šoli všeč in tudi, kaj mu ni všeč. Za konec smo pojedli še krofe in pili sok. Tokrat nas je obiskala še Betty. Z njo smo se igrali. Bilo je zelo zanimivo, včasih se je skrila tudi pod mizo.

 Ni bilo več časa, zato smo se poslovili in odšli domov. In že pogrešamo Betty.

Patrik Cvetko-Vindiš, 6. a