PRESENEČENJE JE USPELO

Opisala bom dopoldan, ko je moja mama praznovala rojstni dan in kako sva jo z bratcem presenetila.

Bilo je sredi avgusta, ko sva se z bratcem zjutraj zbudila na postelji staršev. Ati je bil službeno v Nemčiji, mama in sestri pa so bile v Mariboru pri ortodontu. Mama je praznovala svoj štirideseti rojstni dan in z bratcem sva se odločila, da ji bova pripravila presenečenje. Oblekla sva se, se umila in odpravila v pritličje. Naredila sva načrt presenečenja, ki je vključeval balone. Ker jih nisem našla, mi jih je pokazal bratec. Bili so vseh barv. Izbrala sva pet balonov, vsakega drugačne barve, in poiskala pripomoček za pihanje balonov ter vseh pet napihnila. Jaz sem jih zavezala, bratec pa je poiskal obojestranski lepilni trak, s katerim sva tri balone zalepila na vhodna vrata, preostala dva pa sva pustila v hiši, da bi se z njima igrala. Naslednji del načrta je bilo pripravljanje zajtrka, kar sem v večini naredila jaz. Narezala sem zelenjavo, kruh in na mizo dala različne salame, sire. Medtem ko sem jaz pripravljala zajtrk, je bratec dal na mizo krožnike in pribor, nato pa sva skupaj po celotni mizi položila veliko majhnih napisov Vse najboljše. Čas je hitro mineval in bližal se je prihod slavljenke s sestrami. Na televiziji sva še nastavila pesem Vse najboljše za tvoj rojstni dan, nato pa sva šla ven, da bi videla, kdaj bodo prišle. Nekaj časa sva čakala, a ko sva zagledala naš avto, sva hitro odšla v hišo v predprostor. Vesela in nestrpna sva z daljincem v rokah čakala, da vstopijo. In res, kmalu so se vhodna vrata odprla. Takrat sem na daljincu stisnila gumb za predvajanje in poskočna rojstnodnevna glasba se je začela predvajati. Prva je vstopila mama, ki je bila zelo vesela. En balon je držala v rokah, ko sva jo z bratcem objela. Skupaj smo nasmejani in objeti zaplesali. Mama je bila videti zelo srečna, zato sem bila še jaz! Prav tako je bila vesela zajtrka na mizi, ki smo se ga nato skupaj lotili.

Ta dan, ko sva z bratcem mamo presenetila z baloni, pesmijo in zajtrkom, mi je bil zelo všeč. Oba sva bila vesela, da je presenečenje uspelo.

Elizabeta Liza Muršec, 8. a

PRESENEČENJE JE USPELO

Moj stric Klemen je imel lani rojstni dan. A ta rojstni dan je bil poseben. Dopolnil je okroglih 50 let.

Na žalost je bila takrat na udaru neka bolezen in zabave ni bilo mogoče izpeljati. Ko se je stanje z epidemijo malo umirilo, se je odločil, da bo zabavo le izpeljal. Rezerviral je vikend v nekem hotelu in restavraciji v Kranju. Med drugimi je povabil tudi mene in mojo družino. Mi smo ga seveda presenetili.

Moj oče peče odlične torte. Krasno jih tudi okrasi s fandatom iz sladkorja. Vendar mu taki projekti vzamejo tudi do tri dni, zato jih peče le za posebne dneve v ožji družini. Ker pa ga je poklicala Azra, Klemnova žena, in mu povedala, da nimajo torte, se je odločil, da bo ta naše darilo.

Načrt za torto je bil dodelan. Imela bo tri plasti. Prva plast bo čokoladna, druga sadna, tretja pa spet čokoladna v obliki skale. Imela bo veliko tematike, ki se navezuje na Klemna.

Ko je napočil dan zabave, smo torto previdno postavili v prtljažnik avta. Previdno smo se odpeljali v Kranj in prispeli skoraj zadnji, saj je moral oče voziti počasi zaradi ovinkaste ceste in torte. To je takoj, ko smo prispeli, odnesel v hladilnik restavracije, ne da bi Klemen opazil. Namreč Klemen ni vedel, da dobi torto. Povabljeni so priredili predstavo z veliko smešnimi točkami, saj je Klemen včasih delal v gledališču. Vsi smo se nasmejali. Jaz sem se družil z bratrancem Tadejem. Proti koncu dneva smo se zbrali v neki sobi s projektorjem, kjer so ožji družinski člani imeli svoje govore. Veliko ljudi je jokalo. Nato je nastopila torta. Moj oče jo je na pladnju prinesel pred Klemna. Bil je navdušen kot tudi ostali.

Torto, ki je bila odlična, smo pojedli in si obliznili prste. V hotelu smo prespali čez noč in naslednji dan spet praznovali. Klemen se nam je vsaj stokrat zahvalil in še danes ne neha.