Ta praznik predstavlja prehod iz dolgih zimskih dni v svetlobo in toplino poletja. Takrat je sonce najvišje na nebu, kar pomeni, da so dnevi najdaljši, noči pa najkrajše.

Včasih so praznovanje spremljali ognjeni obredi s kresovi, ob katerih so zbrani peli in plesali. Nekateri so se kopali v jezerih, rekah ali morju. Poletni solsticij je bil včasih povezan z zdravilnimi rastlinami in zelišči. Na ta dan so se nabiralci odpravili v naravo in nabirali priljubljena zelišča, predvsem šentjanževko. Na ta dan so pojedli obilo sadja in zelenjave.

Poletni solsticij je čas, ko se lahko globoko povežemo z naravo, s soncem in z lastno notranjostjo.

Naši šestošolci so spletli venčke, se lahkotno oblekli, izdelali rumene papirčke v obliki sonc, na katere so napisali in narisali sončne želje. Pod velikim hrastom na šolskem dvorišču so z venčki na glavah peli pesmi o naravi, pisali srčne sončne želje in neskončno uživali.

Taka oblika pouka jim je bila zelo všeč, v šolski avli so bile njihove lepe želje tudi razstavljene.

Mateja Meško in Sonja Lenarčič